Slovenski kraji
Velikokrat je ravno obratno. Ram, kjer imajo najlepše rožice na oknih, so najbolj žleht.
[/quote]
🙂 evo si mi takoj polepšala dan. Vsaj vem zakaj mi rože ne uspevajo, ker nisem žleht. Pa je res v vsaki stvari nekaj pozitivnega.
No jaz drugače nisem še tega opazila, da bi bil zgled kraja kakorkoli povezan s prijaznostjo ljudi. Bolj pa opažam da ko gremo ven iz ”osrednji Slovenije” da so večna ljudje bolj sproščeni in tudi jaz sem bolj sproščena, bolj odprte.
🙂 evo si mi takoj polepšala dan. Vsaj vem zakaj mi rože ne uspevajo, ker nisem žleht. Pa je res v vsaki stvari nekaj pozitivnega.
No jaz drugače nisem še tega opazila, da bi bil zgled kraja kakorkoli povezan s prijaznostjo ljudi. Bolj pa opažam da ko gremo ven iz ”osrednji Slovenije” da so večna ljudje bolj sproščeni in tudi jaz sem bolj sproščena, bolj odprte.
[/quote]
Ma gre samo zato, da tam, kjer imajo vse popedenano do zadnjefa suhega listka pri rožah, se preveč ukvarjajo s tem, kako se stvari vidijo na ven. Tako gledajo nase in na vse druge, zato se ustvarijo neka pravila sprejemljivosti, ki se jih ne sme prekršiti. Če imajo vsi lepe rože na oknih, jih moraš imeti tudi ti, če vsi hodijo k maši, moraš tudi ti, če vsi pridejo na skupen piknik ali gasilsko veselico, moraš tudi ti. Takšni kraji na zunaj delujejo lepo urejeno in lepo, a to je zunanji vtis, ki nima veze z lastnostmi ljudi.
Preprosto rečeno: tam, kjer se veliko ukvarjajo z rožicami na oknih, se imajo čas ukvarjati tudi z drugimi ljudmi. Kar pa ni vedno pozitivno.