Ali ste zadovoljne, ker ste vzgojile hči tako, kot ste si same želele? Da so tam, kjer ste si ve v preteklosti želele biti?
Če bi zavrtele čas nazaj, ali bi kaj spremenile? Ali bi spremenile svoje odločitve? Če pogledate nazaj, ali bi bilo to boljše? Torej da ste same naredile, kar želite, ne pa, da ste si rekle “če ne bom jaz, bo pa moja hči” in bile s tem pomirjene? Oz. da ste bile zadovoljne, ker ste imele to vizijo za hči, vizijo, ki jo zase niste uresničile?
Upam, da razumete, kaj sprašujem.
Vzdržite se neprimernih komentarjev, raje temo preskočite.

takih ni velik. Obicajno so vesele, ce so na posteni strani, ce imajo dobre odnose v zivljenju in to je to. Ostalo je na njih samih in njihovih zeljah po samorealizaciji. Clovek zase najbolje ve. Noben drug. Tud mama ne.

Se vzdržim komentarja.

Kaj pa če rečem tako: Imaš dve možnosti. Obe sta super. Nimata minusov, razen tega, da če izbereš eno, ni druge in če izbereš drugo, ni prve. Kako se potem odločiš?

Kaksna je torej ta dilema, ce se odlocas zase? Za druge se itak ne odloca.

Dilema je, da bi mi bilo žal izbrati 2. opcijo. Veš, ko imaš v glavi možne slabe scenarije.
En scenarij je tudi ta, da se odločiš za 1. možnost in se čez leta sekiraš, ker ni tako, kot si si zamislil.
Sedaj pa obe, 1. in 2. opcija izgledata super.
Ampak okolje se čez leta spremeni … in kdove kako bi bilo.
In kako se potem odločiš izbrat med dvema super opcijama?
Če pa si rečeš, ah, hči bom usmerjal, da bo šla po 2. poti … in si s tem pomirjen, a je to dovolj?
Seveda se vsak odloča po svoje in hči verjetno ne bi šla po poti, po kateri si njena mati želi, da bi šla …

Tudi jaz ne razumem vprašanja. Kaj naj bi se jaz odločala v zvezi z mojo hčerjo?
Sploh pa je najprej treba razčistiti, o kakšni vzgoji je sploh govora? Poznamo namreč
– vzgojo rastlin,
– vzgoji živali in
– vzgojo otrok.
Otrok se ne vzgaja tako kot rastline, da se jim nudi samo pogoje za rast (vodo, hrano, svetlobo…). Tudi se jih ne vzgaja tako kot živali, da se jih zdresira v ubogljiva bitja, ki živijo po naših ukazih. Otroke se vzgaja tako, da se jih vzpodbuja, da postanejo to, kar so – da razvijejo svoje prirojene potenciale in zaživijo svobodno.

Moja hči ne bo nikoli to, kar bi si jaz želela zase, da bi bila, ker si tega niti ne želi, še manj pa, da bi si jaz to želela. Lahko je samo to, kar si sama želi biti. Jo podpiram, da doseže svoje cilje. Konec koncev sva si tako različni, da ona ne more biti nekaj, kar naj bi bila jaz.

dileme res ni. Dajes in podpiras hci po svojih najboljsih moceh. Usmerjas ”le” v vrednotah ne pa poklicanosti nje same.

A vas je kdaj prijelo, da bi spremenili svoje življenje? In če da, je to trajalo en dan, ali ste dlje razmišljali o tem? In potem ostali, kjer ste?
Verjetno ne. Morda je kdo drug na forumu tako razmišljal?
Seveda, to, da hči ne more biti nekaj, kar je želel starš, berem povsod. A so to neka ukoreninjena dejstva, ki jih vsi pripovedujemo?
Ali hči sploh kdaj zaživi svobodno, ko pa jo mati npr. pri hčerinih 30ih sprašuje, ali je že noseča? Je to svoboda? Ker to vprašanje 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zastavijo nekomu, ki je samski ali v vezi brez otrok. Medtem, ko “naj otrok zaživi svobodno”?

A vas je kdaj prijelo, da bi spremenili svoje življenje? In če da, je to trajalo en dan, ali ste dlje razmišljali o tem? In potem ostali, kjer ste?
Verjetno ne. Morda je kdo drug na forumu tako razmišljal?
Seveda, to, da hči ne more biti nekaj, kar je želel starš, berem povsod. A so to neka ukoreninjena dejstva, ki jih vsi pripovedujemo?
Ali hči sploh kdaj zaživi svobodno, ko pa jo mati npr. pri hčerinih 30ih sprašuje, ali je že noseča? Je to svoboda? Ker to vprašanje 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zastavijo nekomu, ki je samski ali v vezi brez otrok. Medtem, ko “naj otrok zaživi svobodno”?
[/quote]
Pa to vsem ja ne zastavljajo. Sploh pa ne samskim nooo. Mene mama tega ni nikoli vprasala. Niti ko sva se po 10letih skupnega zivljenja porocila in niti dve leti po poroki ne. Sele kasneje sem zanosila. Tega me nikoli ni vprasala.

A pol mam zjeban lajf, če bi mela tri sinove?
Vprašanje je neumno. Hči je povsem svoja oseba, karakterno od mene sto svetlobnih let. Jo pa podpiram pri vsem, kar se odloči, oz. povem mnenje, če me zanj prosi. (No, včasih tudi če me ne 🙂 )
Zanimivo, sin gre pa v smer, za katero bi si jo želela zase, če bi se še enkrat rodila 🙂

Ja, me je že prijelo, da bi spremenila svoje življenje. Včasih tako razmišljanje traja en dan, včasih dlje. Seveda, potem ostanem kjer sem, ker se življenja za nazaj ne da spremeniti, za naprej pa ga še ni, saj ga šele ustvarjam in še bo.

Hči lahko kadarkoli zaživi svobodno, če se za to odloči. Svoboda je njena odločitev, ne pa zunanji pogoji, drugi ljudje in njihove besede. Tudi meni so starši marsikaj rekli, svetovali… a ko sem se počutila, da sem lahko svobodna, sem se na njihove besede in nasvete požvižgala. Še zdaj, če me kaj prizadene, se vprašam, zakaj me je to prizadelo, ne pa, zakaj so ljudje taki, da me prizadenejo. Vzrok iščem v sebi, ne v drugih. Svoboden si, ko se rešiš ovir v sebi, ne pa, ko se rešiš ljudi in ostalih zunanjih vplivov, ki te ovirajo.

Pa to vsem ja ne zastavljajo. Sploh pa ne samskim nooo. Mene mama tega ni nikoli vprasala. Niti ko sva se po 10letih skupnega zivljenja porocila in niti dve leti po poroki ne. Sele kasneje sem zanosila. Tega me nikoli ni vprasala.
[/quote]

Potem si pa ena srečnica. Saj ne poznam statistike, samo občutek imam, da jih večina to sprašuje. A ni to pritisk? Samo, da ti ne veš, ker te nikoli ni spraševala o tem.
Mene pa vsakič, ko pokliče. In potem se človek že začne spraševati: “ali si res to želim”.

Ja, me je že prijelo, da bi spremenila svoje življenje. Včasih tako razmišljanje traja en dan, včasih dlje. Seveda, potem ostanem kjer sem, ker se življenja za nazaj ne da spremeniti, za naprej pa ga še ni, saj ga šele ustvarjam in še bo.

Hči lahko kadarkoli zaživi svobodno, če se za to odloči. Svoboda je njena odločitev, ne pa zunanji pogoji, drugi ljudje in njihove besede. Tudi meni so starši marsikaj rekli, svetovali… a ko sem se počutila, da sem lahko svobodna, sem se na njihove besede in nasvete požvižgala. Še zdaj, če me kaj prizadene, se vprašam, zakaj me je to prizadelo, ne pa, zakaj so ljudje taki, da me prizadenejo. Vzrok iščem v sebi, ne v drugih. Svoboden si, ko se rešiš ovir v sebi, ne pa, ko se rešiš ljudi in ostalih zunanjih vplivov, ki te ovirajo.
[/quote]

Spet ena fraza: rešiti se ovir v sebi. Kaj pa so te ovire? Jaz na primer ne vem. Ali so to stvari ali pojmi? Čustva? Katere so ovire v meni, kdo mi lahko to pove? In ovire pred čim? Kar se trenutno lahko spomnim, je ovira okolje, a praviš, da to ni to.

Potem si pa ena srečnica. Saj ne poznam statistike, samo občutek imam, da jih večina to sprašuje. A ni to pritisk? Samo, da ti ne veš, ker te nikoli ni spraševala o tem.
Mene pa vsakič, ko pokliče. In potem se človek že začne spraševati: “ali si res to želim”.
[/quote]

Lahko vzames kot pritisk lahko pa kot nepomembno frazo,puhlico,masilo. Odlocitev kaj nekaj ”pomeni” je povsem tvoja.

Moja hči je tam, kjer sama želi biti, v vsem jo podpiram, končala je študij, ki si ga je sama izbrala, ima fanta, ki si ga je sama izbrala……. nikoli se ne vtikam v njeno življenje.

Vprašanje si naštrikala in kar ti lahko odgovorim na tako zastavljeno vprašanje je, da hčerke nimam, imam sinove in ne glede na to, da niso istega spola kot jaz, si vsak starš za svoje otroke želi najboljše in predvsem, da so boljši od njega.
Imeti neko vizijo za svoje otroke kot starš, seveda jo lahko imaš, a otroci izberejo svoje poti in vsiljevati jim svojo, nima smisla.
Je pa smiselno jih vzgajat v boljše ljudi, kot si sam in priznam, da sem se ob sinovih marsikdaj krepko zamislila nad sabo in da sem v času vzgajanja otrok tudi samo sebe revzgojila, sem zrastla in postala bistveno boljši človek.
Pomembno je tudi, da dobro poznaš svoje otroke, da vidiš, kakšni so, kaj jim gre odlično, kaj dobro in kaj manj dobro, da jih usmerjaš tja, kjer so odlični in da jim pomagaš tam, kjer niso dobri. Ko si potem 1x začnejo sami izbirati svoje poti, naj znajo razmisliti s svojo glavo, naj vedo kdo so, kaj so in kam bi radi prišli.