Kako živeti preprosto življenjev praksi?
Precej se govori o preprostem življenju, kjer v ospredju nista denar in potrošništvo, ampak življenje z malo stresa, veliko druženja s prijatelji in družino, čas za hobije …
Tisti, ki živite preprosto, kako ste to dosegli? Kako ste se povlekli iz kolesja potrošništva in dela od jutra do sutra? Ali so vas bližnji zaradi tega obsojali in jih je skrbelo vaše materialno stanje? Kako izgleda vaše preprosto življenje v praksi?
Jaz sem zaenkrat še globoko v zahtevni službi, pod velikim stresom, je pa moj cilj vsekakor živeti preprosteje, samo začeti moram delati v tej smeri…
Prvo: ukinitev vseh medijev, tv vreči skozi okno, internet omejiti, časopise odpovedati.
Kar je bistvenega, vseeno izveš, ostalo ti ne pere možganov non stop.
Drugo : vrt, sadovnjak, nasadi malin, ribeza, lešnikov itd. Ni popolna samooskrba, ampak vsaj za del hrane veš, da je ok.
Tretje: učenje pozabljenih spretnosti, kot so šivanje, štrikanje, peka kruha, popravljanje obleke in obutve, pohištva.
Porabiš manj denarja, rabiš manj zahtevno službo, imaš več časa.
Spremeniš razmišlanje in vse ostalo sledi novemu načinu.
Pa ne tako, da želje zatreš ali pometeš pod preprogo, temveč tako, da jih prerasteš!
Do neke stopnje evolucije nas poganjajo želje, ki jih je treba počasi prerasti. Šele takrat ločimo med željami in potrebami. Zagotovitev potreb je seveda za več stopenj manj potratna kot ugoditi željam. Tako da poleg prirodne skromnosti pride v poštev vsaj delna samooskrba, in stroški se drastično znižajo.
K tvojemu seznamu bi dodal še – duhovnost.
Duhovnost sicer NI vera. Zame, ki nisem veren, pač ni.
Za duhovnost je dovolj osebna vera v dobro, v sprejemanje drugih…
Na začetku je spoznavanje samega sebe, najlaže preko kakšnih skupin, ali mogoče osebnega terapevta.
Je uvid v sebe, v svoja (nesmiselna) početja, ki ne vodijo nikamor, v sovraštvo, v zavidanje, v nezmožnost prenehati kopičiti denar, tehnične premete,obleke in seveda, “prijatelje”…
Je recimo stanje, kot ti neka lepa roža, oblak, ali prijazen mimoidoči pes pomeni dosti več kot neka nagrada 200 ali 500 evrov.
Ko se zlahka odrečeš denarju, lepoti rože/narave pa težko.
In potem začnejo prihajati sporočila. Ne sms-ji, ampak dogajajo se v glavnem le pozitivne
stvari.
Negativni ljudje pa se vam takrat ognejo v velikem loku, ne pa da vas zasledujejo, vežejo nase (“prijateljstva”), vam jemljejo energijo in so celo “energetski vampirji”.
In v neki (mogoče v srednji, vmesni) fazi osebnega napredka človek spozna, da lahko naredi pravzaprav – karkoli.
Da si lahko zada malo ali celo precej višji cilj, kot je čakanje pokojnine in čez nekaj let smrti v docela neprimernem, negativnem kolektivu… Kjer je (na primer) najvišja vrednota zadnji model Huawei mobilca s kao profi fotoaparatom….
Duhovnost je seveda še mnogo več, ampak za začetek je opisano najbrž dovolj.
K tvojemu seznamu bi dodal še – duhovnost.
Duhovnost sicer NI vera. Zame, ki nisem veren, pač ni.
Za duhovnost je dovolj osebna vera v dobro, v sprejemanje drugih…
Na začetku je spoznavanje samega sebe, najlaže preko kakšnih skupin, ali mogoče osebnega terapevta.
Je uvid v sebe, v svoja (nesmiselna) početja, ki ne vodijo nikamor, v sovraštvo, v zavidanje, v nezmožnost prenehati kopičiti denar, tehnične premete,obleke in seveda, “prijatelje”…
Je recimo stanje, kot ti neka lepa roža, oblak, ali prijazen mimoidoči pes pomeni dosti več kot neka nagrada 200 ali 500 evrov.
Ko se zlahka odrečeš denarju, lepoti rože/narave pa težko.
In potem začnejo prihajati sporočila. Ne sms-ji, ampak dogajajo se v glavnem le pozitivne
stvari.
Negativni ljudje pa se vam takrat ognejo v velikem loku, ne pa da vas zasledujejo, vežejo nase (“prijateljstva”), vam jemljejo energijo in so celo “energetski vampirji”.
In v neki (mogoče v srednji, vmesni) fazi osebnega napredka človek spozna, da lahko naredi pravzaprav – karkoli.
Da si lahko zada malo ali celo precej višji cilj, kot je čakanje pokojnine in čez nekaj let smrti v docela neprimernem, negativnem kolektivu… Kjer je (na primer) najvišja vrednota zadnji model Huawei mobilca s kao profi fotoaparatom….
Duhovnost je seveda še mnogo več, ampak za začetek je opisano najbrž dovolj.
[/quote]
Ja.
Čeprav jaz to gledam bolj enostavno.
Temu rečem “stik s sabo in z okolico” kar pomeni z ljudmi in naravo.
Saj veš tisto “kdor hoče videti, mora gledati s srcem”
Odvisno, kaj je za koga preprosto življenje. Meni to, da imam manj zahtevno službo, vrt za vsaj delno samooskrbo in da sem brez TV, interneta in telefona, sploh ni preprosto življenje. Tako so ljudje živeli včasih, pa jim ni bilo glih preprosto.
Preprosto življenje je, da imaš dobro plačano službo 40 ur na teden brez stresov, ostali čas pa preživiš po svoje, in da si lahko privoščiš, kar rabiš. Pa da se ne spotakneš ob vsako nepomembno stvar, ampak vzameš vse, kar ti življenje prinese, kot izkušnje, iz katerih se nekaj naučiš in duhovno zrasteš.
Duhovno življenje ni ravno preprosto, saj ravno tako zahteva cel kup odrekanj. Kdor je na tej ravni, da lahko preskoči materialno, kot nepomembno, mu je verjetno to dano. Živeti v svetu materialnih dobrin ne pomeni, da hlastas po nepotrebnem, večji problem se pokaže v tem, da moraš delati do pokoja, praktično cel life si suženj… Probleme bi bilo potrebno odpraviti na globalni ravni, ker je pa kapital gonilo človeka bo suženjstvo vedno večje. Večina folka se zadovolji s tem, da je bit suženj firme danes privilegij… Ljudje so nesposobni živeti brez kladiva, ki te tolče po glavi, sicer bi masovno zahtevali spremembe.
Vse skupaj postane bistveno lažje, ko prerasteš primerjanje s sosedi in žlahto. Veliko ljudi se zacikla v tem.
Kljub stresu v službi lahko najdeš v prostem času preproste, poceni oziroma brezplačne stvari, ki te notranje napolnijo. Postani dojemljiva za prijetne trenutke v svojem okolju, za prijazne ljudi, razigrane otroke … veseli se drugih, ko uživajo, zavestno se nasmehni, če te kdo pogleda, ponudi pomoč, če vidiš, da se kdo nekje ne znajde, zahvali se za tiste mimogrede in samoumevne uvidevnosti ter vljudnosti, kot je, če se ti kdo umakne s poti, ti odpre vrata in podobno. Tako boš samo sebe naravnala, da boš postala bolj odprta in boš našla veselje v vsakdanjih, preprostih stvareh, ki jih prepogosto čisto spregledamo.
Zavestno se tudi začni omejevati pri šimfanju, opravljanju … skušaj raje najti kaj dobrega.
Verjetno boš potem počasi ugotovila, koliko lepega si zamudila zaradi pehanja za več, za boljši uspeh v službi itd, pa ti vseeno nekaj manjka, medtem ko ti po dnevu, ko se zgaraš na domačem vrtu in zvečer utrujeno padeš dol, ne manjka nič.
A da potem prišparaš 50 jurjev za novega terenca?
Nekako te ne morem resno jemati, ker za moje pojme se preprostost ne ujema z dragimi avtomobili. In 50 jurjev JE drag avtomobil, za ta denar marsikje v Sloveniji kupiš že skoraj hišo, če ne pošteno stanovanje.
[/quote]
Jemlji ti kakor hočeš. Večina družin ima po dva avta, pa smo kmalu pri tej cifri. Ata enga pasata za 35 jurjev, mama yarisa za 15, pa že zmanjka. Mi imamo pa enega, pa živimo v rahlih rovtah in mora biti ok.
Sicer sem pa rekla DO 50k in sem tudi napisala, da verjetno ne gremo do te cifre. Samo budžet je tak, pravzaprav, da te še malo podražim, budžet je še precej večji, ampak toliko bi dali največ za avto :-p
Vsak ima svoje prioritete, meni je varna vožnja pomembna, zato mi pa tv, šoping, fensi potovanja in dragi gadžeti in cunje, ne pomenijo skoraj nič.
Preprosto življenje, cilj je preprosto doseč, znebiti se vse tehnologije, avta, motorja. Kupiš ponija( kolo), izogibaš se gostiln, greš v vaško trgovino enkrat na teden, si zamisliš da si v Jugoslaviji ko v trgovinah niso imeli ničesar, greš do kmeta kupiš malo sestavin za skromno življenje. Zvečer eno debato s sosedi in zgodaj spat in delat otroke, zjutraj v službo zaslužit bajno plačo ker itak ne veš kako po svetu živijo, otroke previjat v platnene plenice in potem še oprat te plenice, to je to. Mi starejši smo to že poskusili. Back to the future on 1960.
Jemlji ti kakor hočeš. Večina družin ima po dva avta, pa smo kmalu pri tej cifri. Ata enga pasata za 35 jurjev, mama yarisa za 15, pa že zmanjka. Mi imamo pa enega, pa živimo v rahlih rovtah in mora biti ok.
Sicer sem pa rekla DO 50k in sem tudi napisala, da verjetno ne gremo do te cifre. Samo budžet je tak, pravzaprav, da te še malo podražim, budžet je še precej večji, ampak toliko bi dali največ za avto :-p
Vsak ima svoje prioritete, meni je varna vožnja pomembna, zato mi pa tv, šoping, fensi potovanja in dragi gadžeti in cunje, ne pomenijo skoraj nič.
[/quote]
No ja, večina ljudi, ki jih jaz poznam, ima rabljene avte za par jurjev. Ampak to, koliko stane avto, ki ga voziš, ni nujno povezano s tem, kako preprosto živiš. Je pa najbrž pomembna vrsta avta. Nekih limuzin ali kupejev ljudje, ki radi živijo simpl, pa česar koli drugega, kar izgleda fensi, a nima druge uporabne vrednosti, tudi ne.
“Kako živeti preprosto življenjev praksi?”
preprosto pomeni, da se ti toliko jebe za svoj lajf, da ga drugim šenkaš. Najpogosteje v obliki služabništva služenja in zapravljanja materialnih dobrin. Torej bebavo hodiš v službo dobiž mezdo in zapravljaš na podlagi reklam. (ne živiš svojega lajfa spljoh)
prosto pomeni, da si potrebe in želje zadovoljuješ brez omejitev. (ekonomskih,……. etičnih, moralnih)
No ja, večina ljudi, ki jih jaz poznam, ima rabljene avte za par jurjev. Ampak to, koliko stane avto, ki ga voziš, ni nujno povezano s tem, kako preprosto živiš. Je pa najbrž pomembna vrsta avta. Nekih limuzin ali kupejev ljudje, ki radi živijo simpl, pa česar koli drugega, kar izgleda fensi, a nima druge uporabne vrednosti, tudi ne.
[/quote]
Jaz se pa vozim dnevno po AC in je rabljenih krip za par jurjev malo, takoj ko prideš deset km iz mesta. Za po mestu pa ja, to pa drži.
Še to: avto za 50k je SREDNJEGA RAZREDA , za ta denar dobiš tudi dobro opremljenega golfa, fokusa, ople itd. Mi zaenkrat gledamo pickupe in džipe, ki so avtomatsko dražji. Če bi se afnali, bi pa gledali porshe, ja.
Jaz se pa vozim dnevno po AC in je rabljenih krip za par jurjev malo, takoj ko prideš deset km iz mesta. Za po mestu pa ja, to pa drži.
Še to: avto za 50k je SREDNJEGA RAZREDA , za ta denar dobiš tudi dobro opremljenega golfa, fokusa, ople itd. Mi zaenkrat gledamo pickupe in džipe, ki so avtomatsko dražji. Če bi se afnali, bi pa gledali porshe, ja.
[/quote]
Naša rabljena, 10 let stara ‘kripa’ za 5000 zgleda super in nihče ne opazi, da gee za star avto, in se čisto dobro obnese tudi po vožnji po avtocesti. Prej smo imeli skoraj 20 let star avto, s katerim smo brez problema prevozili pol Evrope. Tako da, ti kar imej avto za nekaj 10 tisoč, a brez izgovorov, da ga rabiš, ker to ne drži. Pač si ga želiš imeti in si ga lahko privoščiš. Saj bi si ga jaz tudi lahko, pa si ga ne, ker se mi zdi to pač trapasto. Kot tudi ne bi nikoli dala ogromne vsote za hotelsko sobo ali kakšen drug navkdezen luksuz.
Naša rabljena, 10 let stara ‘kripa’ za 5000 zgleda super in nihče ne opazi, da gee za star avto, in se čisto dobro obnese tudi po vožnji po avtocesti. Prej smo imeli skoraj 20 let star avto, s katerim smo brez problema prevozili pol Evrope. Tako da, ti kar imej avto za nekaj 10 tisoč, a brez izgovorov, da ga rabiš, ker to ne drži. Pač si ga želiš imeti in si ga lahko privoščiš. Saj bi si ga jaz tudi lahko, pa si ga ne, ker se mi zdi to pač trapasto. Kot tudi ne bi nikoli dala ogromne vsote za hotelsko sobo ali kakšen drug navkdezen luksuz.
[/quote]
Naš sedanji avto ima tudi skoraj 17 let.
Ne, strogo vzeto novega ne rabim. Strogo vzeto se lahko vozim v tem avtu še naprej.
Ampak samo zato, ker se tebi nov avto zdi trapast, pa tega res ne nameravam.
Samo en način je… morala boš nehati komplicirati. Dokler boš komplicirala, ne more biti preprosto. :-)))
Samo en način je… morala boš nehati komplicirati. Dokler boš komplicirala, ne more biti preprosto. :-)))
Vaš link
[/quote]
Res je, ko nehaš komplicirati, pogledaš naokrog, svet še kar stoji…je veliko lažje in prijetnejše živeti.
Dober komad.