Ženske, ki jim je vse težko
Možev brat ima partnerko, ki je rojena jamračica. Z njo se sploh ne bi ukvarjala, če ne bi začasno (že 6 let) živela v dveh sobah v hiši moževih staršev, kar pomeni, da priteče v taščino dnevno sobo, takoj ko pridemo na obisk in potem … samo jamra, stoka, toži.
Ima dva otroka, pri vzgoji in varstvu katerih ji ogromno pomagata tašča in tast, občasno otroka še pošlje na počitnice k njenim staršem, svak je super gospodinjcec, tašča ji kuha nedeljska kosila in pomaga z denarjem, na, pa še ni dovolj.
Ženska je neumorna v svojem prepričanju, da je največja žrtev na svetu (otroka je hotela sama, mogoče zato, da je privezala nase svaka, ki bi jo sicer drugače verjetno popihal), da mora kuhati, pospravljati, prati in – joj, ubožica – početi vse, kar naj bi počela odrasla ženska, mati, partnerka, gospodinja.
Res, ženska je pravi jemalec energije. K tašči – prav zaradi te ženske – prihajamo zelo redko, morda 3-4x letno, ampak v nedeljo smo bili povabljeni na tastov jubilejin je ženska seveda prisedla ter “jamrala”.
Koliko dela je z otrokoma, pa kar naprej pospravlja, pa kar naprej pere, pa kar naprej kuha….Tudi midva z možem imava dva otroka, za katera skrbiva sama (moja starša sta žal mrtva, tašča je okupirana z otrokoma uboge revice), počneva vse, kar počnejo odrasli ljudje, ki sami skrbijo zase in za svojo družino – in meni se zdi to povsem normalno.
Kar malo nestrpna postanem, ko ženska prisede z dolgim obrazom, pa zavzdihne in začne tožiti o povsem normalnih stvareh in občasno ji že kaj lepo serviram nazaj.
Vem, da je škoda moje energije zanjo, a dejansko pojma nimam, kaj naj naredim, da bom vsaj tiste 3-4 x letno rešena te jamračke.
Prijateljica pravi, da so ženske, ki po poreklu izvirajo iz držav bivše Jugoslavije, skoraj vse po vrsti odlične igralke in z jamranjem ter stokanjem izsiljujejo može ter vso okolico, da so kot nekakšne attention whores, ki pričakujejo Nobelovo nagrado za svoje izredno delo.
Ne razumem, da je nekomu težko nekaj, kar je povsem samoumevno in za kar se je sam odločil. Kako se jamračicam zapre usta?
Razumem, o čem govoriš. So ljudje, ki imajo tisto svojo mejo vzdržljivosti na minimum ali pa tudi pod njim. In jim je težko, in jamrajo.
AMPAK. Ja, ampak…dvomim, da ta tvoja svakinja ni tudi “žrtev” še nečesa večjega, kot ti pišeš. Že ko pišeš, da se stiska v dveh sobah pri tašči, poveličuješ svaka, njo pa kritiziraš…oprosti, kak tip pa je to, da svoje nove družine ne preseli nekam drugam? Neka zguba, vsaj v poslovnem smislu. Očitno oba skupaj nista dovolj zmožna plačevati najemnino ali kredit za neko stanovanjce, da ne bi tam visela pri tašči. Kako potem je lahko samo ona tista slaba? Katera snaha pa se rada stiska v taščinem stanovanju in hodi na isto školjko kot tast?!
Če iz lastne izkušnje govorim (hvalabogu pretekle in zaključene in sicer ne take, da bi z 2 otrokoma obtičala pri tašči v hiši) sem tudi sama nekoč postala nezadovoljna in jezna, ker tipa nisem mogla premaknit. Njemu je bilo fajn tako, nič ne bi vlagal, nič ne bi z mano vlagal, ne bi se premaknil od tam, kjer mu je bilo udobno in lepo, prihodnost bo že nekako prišla, nekako bi se po njegovo to ssamo od sebe uredilo, če pa mi kaj ne bi bilo prav, “pa naredi ti”. Sam pa je prekleto težko naredit prihodnost za dva (v vašem primeru 4), zato nehaj se obnašat tako pokroviteljsko do svaka, ker taka dobričina od človeka že ne more bit ali pa je opravilnostno nesposoben, neodločen, whatever.
Tako kot si napisala, se v dveh sobah stiska samo ona, svak in otroka pa živijo nekje drugje. In NJEJ otroke rihta tašča, njej, ker so sami njeni, od svaka pa ne?
Skratka, partnerka južnaškega porekla se je brez vprašanja naselila v taščini hiši, svak in otroka živijo nekje drugje, ampak svak otroke vozi k tašči, bi lahko povzeli iz tvojega opisa.
Zelo si pristranska.
Če ti gospa jemlje energijo, se enostavno ne druži z njo. Ko prisede, se ti presedeš in se greš pogovarjat s kom drugim, pretegneš noge, greš na stranišče, na zrak, na cigaret, pogledat, kaj počnejo otroci… Si morda pomislila, da doma nihče ne ceni njenega brezplačnega dela (verjetno jo celo imajo za leno južnjaško pritepenko)? Mimogrede, tudi ti ga ne. Ne svojega, še manj pa njenega. In ne, ni samoumevno, da vsak dan kuhaš, pereš, likaš, pospravljaš, samo zato ker si odrasla ženska, partnerka in mati. Nismo vsi za vse. Lahko ji pa ponudiš kak konstruktiven nasvet, a ne v stilu “stisni zobe, ker si ženska”.
In kaj je tako hudo narobe s tvojim svakom, da to prenaša? Ker je sam najbrž isti luzer. Svoje k svojim, a ne? Ne, noben od njiju se mi ne smili in se tudi ne bo obremenjevala z njimi.
[/quote]
Hvala za mnenja, najbrž sem res pristranska, kar ni prav.
Svak je super gospodinjec, ampak tudi huda lenoba v smislu, da se mu ne “mudi na svoje”.
Upoštevala bom ignore in to, da bom pri tašči večkrat na terasi :).
Lep prvi poletni dan!
Hvala za mnenja, najbrž sem res pristranska, kar ni prav.
Svak je super gospodinjec, ampak tudi huda lenoba v smislu, da se mu ne “mudi na svoje”.
Upoštevala bom ignore in to, da bom pri tašči večkrat na terasi :).
Lep prvi poletni dan!
[/quote]
Pohvali se ji, da ti vse to zmoreš z levo roko, pa ti bo folž.
Pohvali se ji, da ti vse to zmoreš z levo roko, pa ti bo folž.
[/quote]
Itak si ti njej podzavestno fovs bogsigavedi zakaj in je potem to njeno jambranje samo trigger. Ce ne bi imela do nje nepredelanih custev te nic v zvezi z njo ne bi moglo vznemirjati. Zdaj pa: delaj na sebi! Samoizprasevanje , samopriznanje, samoizboljsave. Samo z delom na sebi lahko spreminjamo svet okoli nas. Cas je zdaj. Srecno!
To sploh ni tako redko. In vedno več jih je. To so večinoma ljudje, ki jim je bilo v otroštvu/mladosti vse k riti prineseno. Kdor se ne nauči delati in prenašati odgovornost v mladih letih, se tudi v starih ne bo. Kar se janezek nauči, to janez zna. Ker ja, tudi med Slovenkami imaš veliko takih. Bolj ko pemisivci rastejo in si ustvarjajo družine, več jih je.
Ti se samo nasmej in ubogaj nasvet iz par postov višje, hvali se , kako je tebi vse to mačji kašelj. Žebljico na glavico s tem. Ne bodi del njenega občinstva, ker ga ima očitno že preveč. Pa poskrbi, da svoje otroke naučiš delat že v otroštvu, če ne boš kmalu imela še kakšnega takega jamrača na grbi.
Ne sekiraj se, v tej zgodbi si zmagovalka ti.
Itak si ti njej podzavestno fovs bogsigavedi zakaj in je potem to njeno jambranje samo trigger. Ce ne bi imela do nje nepredelanih custev te nic v zvezi z njo ne bi moglo vznemirjati. Zdaj pa: delaj na sebi! Samoizprasevanje , samopriznanje, samoizboljsave. Samo z delom na sebi lahko spreminjamo svet okoli nas. Cas je zdaj. Srecno!
[/quote]
Ka te zaj, si jela kekse? ~
No, tole je pa zanimivo.
Naj to razumem kot – eni ste za delat, drugi smo pa za filozofirat? Oz. plačujemo gospodinjskim pomočnicam, da skrbijo za nas ..
Vendar – ali ni povsem normalno (in nujno!), da zna odrasla oseba (povsem neodvisno od zanimanj in izobrazbe) vsaj osnovno poskrbeti zase – in kasneje še za otroke, ki jih ima?
Ne govorim o šravfanju avtomobilskih motorjev, govorim o kuhanju, pranju, čiščenju – to menda ni jedrska umetnost, ne?
Če ti gospa jemlje energijo, se enostavno ne druži z njo. Ko prisede, se ti presedeš in se greš pogovarjat s kom drugim, pretegneš noge, greš na stranišče, na zrak, na cigaret, pogledat, kaj počnejo otroci… Si morda pomislila, da doma nihče ne ceni njenega brezplačnega dela (verjetno jo celo imajo za leno južnjaško pritepenko)? Mimogrede, tudi ti ga ne. Ne svojega, še manj pa njenega. In ne, ni samoumevno, da vsak dan kuhaš, pereš, likaš, pospravljaš, samo zato ker si odrasla ženska, partnerka in mati. Nismo vsi za vse. Lahko ji pa ponudiš kak konstruktiven nasvet, a ne v stilu “stisni zobe, ker si ženska”.
[/quote]
k odraslosti sodi osnovna zmožnost, da preskrbiš sebe in svoje potomce, če si jih spravil na svet. ne glede na to, ali si muško ili žensko
tisti, ki jamrajo nad tem, ne zmorejo iz svojega otroškega pogleda na svet, da za to skrbijo pač drugi.
seveda pa je super, če imaš dovolj denarja, da pač plačaš drugim, da to storijo