je starsevski cvek res za osamlene duse
Jst mislim, da velik osamljenih duš tu na starševskem čveku ni. Če že nekoga preko neta iščeš je to varijanta, če si rahlo nesiguren vase, drugače pa inteligenten dovolj, da tvoji odgovori pritegnejo nekoga ki isto misli in dovolj čustveno inteligenten, da se znaš normalno pogovarjat, tako je potem lažje vzpostavit kontakt v reali, ker imaš občutek da nekoga poznaš in se lahko čustveno navežeš na nekoga na podlagi pisanja.
Nejevernež o poštenju? Veljajo le lastne izkušnje. Drugi jih imajo.
[/quote]
Je to izziv?
Lahko opišem kaj sem že dal čez in kaj sem se naučil. Ampak… ker imam do vseh, ki sem jih srečal v življenju vsaj osnovno mero rešpekta ne bom razdajal kaj smo imeli. Kar se je dogajalo se drugih ne tiče. Zato vam lahko le povem, čes sem se naučil.
Poskusil sem že na internetu v najstniških letih. Firbec pač. Nič pametnega ni bilo. V bistvu mi je žal vsega časa, ki sem ga takrat vložil v to. Je bilo več haska ko sem šel med ljudi. Pa še vedeli smo pri čem smo. Iz oči v oči. Pisanje po internetu je tako brezosebno… ne vem kako si nekateri domišljajo da je lahko dopisovanje z osebo ki je večino časa sploh ne vidiš nekaj resnega?
Je to izziv?
Lahko opišem kaj sem že dal čez in kaj sem se naučil. Ampak… ker imam do vseh, ki sem jih srečal v življenju vsaj osnovno mero rešpekta ne bom razdajal kaj smo imeli. Kar se je dogajalo se drugih ne tiče. Zato vam lahko le povem, čes sem se naučil.
Poskusil sem že na internetu v najstniških letih. Firbec pač. Nič pametnega ni bilo. V bistvu mi je žal vsega časa, ki sem ga takrat vložil v to. Je bilo več haska ko sem šel med ljudi. Pa še vedeli smo pri čem smo. Iz oči v oči. Pisanje po internetu je tako brezosebno… ne vem kako si nekateri domišljajo da je lahko dopisovanje z osebo ki je večino časa sploh ne vidiš nekaj resnega? [/quote]
Ni bilo mišljeno kot izziv v smislu, da poveš, kje vse si se opekel oz. kje vse ti je odpovedal prvi vtis (preko inteneta).
Pisanje je vse prej kot brezosebno. Ljudem uide marsikakšna reakcija v marsikateri temi. Več, če se odločiš, da nekomu pišeš na štiri oči. Ga morda slišiš po telefonu. In ko ga vidiš iz oči v oči, je v bistvu tak, kot si si ga zamišljal prej. Od tu dalje se lahko razvije v kaj resnejšega, ali pa tudi ne.
A dokler bodo vendarle obstajali taki, ki so našli partnerje preko neta, bi bilo nesmiselno zatrjevati, da to ni mogoče.
Ni bilo mišljeno kot izziv v smislu, da poveš, kje vse si se opekel oz. kje vse ti je odpovedal prvi vtis (preko inteneta).
Pisanje je vse prej kot brezosebno. Ljudem uide marsikakšna reakcija v marsikateri temi. Več, če se odločiš, da nekomu pišeš na štiri oči. Ga morda slišiš po telefonu. In ko ga vidiš iz oči v oči, je v bistvu tak, kot si si ga zamišljal prej. Od tu dalje se lahko razvije v kaj resnejšega, ali pa tudi ne.
A dokler bodo vendarle obstajali taki, ki so našli partnerje preko neta, bi bilo nesmiselno zatrjevati, da to ni mogoče.
[/quote]
Lej… vsi ti ki so našli preko neta… ali so znanci ki se hvalijo ali pa ljudje ki se kar sprijaznijo s tistim kar dobijo. Jaz se ne morem z vsem sprijaznit ker ljudje ki prakticirajo spoznavanje preko interneta so navadno dokaj pasivni in leseni glede odnosov. Introverti ki jim pač paše da so čimmanj soočeni s problemi. In ko se taki najdejo… ja verjamem da jim folga ampak tudi marsikaj zamolčijo oz. še sami na koncu ne vedo kaj hočejo.
Je to izziv?
Lahko opišem kaj sem že dal čez in kaj sem se naučil. Ampak… ker imam do vseh, ki sem jih srečal v življenju vsaj osnovno mero rešpekta ne bom razdajal kaj smo imeli. Kar se je dogajalo se drugih ne tiče. Zato vam lahko le povem, čes sem se naučil.
Poskusil sem že na internetu v najstniških letih. Firbec pač. Nič pametnega ni bilo. V bistvu mi je žal vsega časa, ki sem ga takrat vložil v to. Je bilo več haska ko sem šel med ljudi. Pa še vedeli smo pri čem smo. Iz oči v oči. Pisanje po internetu je tako brezosebno… ne vem kako si nekateri domišljajo da je lahko dopisovanje z osebo ki je večino časa sploh ne vidiš nekaj resnega?
[/quote]
Do neke mere imaš prav. A veliko je odvisno od vsebine dopisovanja.
Lej… vsi ti ki so našli preko neta… ali so znanci ki se hvalijo ali pa ljudje ki se kar sprijaznijo s tistim kar dobijo. Jaz se ne morem z vsem sprijaznit ker ljudje ki prakticirajo spoznavanje preko interneta so navadno dokaj pasivni in leseni glede odnosov. Introverti ki jim pač paše da so čimmanj soočeni s problemi. In ko se taki najdejo… ja verjamem da jim folga ampak tudi marsikaj zamolčijo oz. še sami na koncu ne vedo kaj hočejo. [/quote]
A verjameš, da ti nisi vsi?
Tudi v živo ti lahko ljudje zamolčijo ključne podrobnosti. K temu niso nagnjeni le introverti. Včasih se z gostobesednostjo želi marsikaj prikriti oz. preusmeriti pozornost.
Sprijazniti se s takim, ki si ga pač dobil? Ne more biti prida niti v živo. Še manj pa bi bilo to pravilo preko spleta.
A verjameš, da ti nisi vsi?
Tudi v živo ti lahko ljudje zamolčijo ključne podrobnosti. K temu niso nagnjeni le introverti. Včasih se z gostobesednostjo želi marsikaj prikriti oz. preusmeriti pozornost.
Sprijazniti se s takim, ki si ga pač dobil? Ne more biti prida niti v živo. Še manj pa bi bilo to pravilo preko spleta.
[/quote]
A daj ne seri ko ena užaljena mona. Si eden od upajočih, pa se te je tako osebno dotaknilo da cel đumbus delaš iz tega? Jaz ti ne branim.
Ne bom pa zavajal da je splet oh sploh najboljši za spoznavanje.
Saj ni nujno, da si osamljen-a, če nimaš partnerja ali partnerke.
Lahko ga imaš, pa si vseeno osamljen-a. To se dogaja meni. Poročena, vedno sama, mož ima sto in eno obveznost, ki se na koncu končajo brez ficka. Velja za družabnega in zabavnega, tudi osvajalca ženskih src. Odsoten pa je tričetrt dneva in ko se vrne je načeloma ves nemiren in nestrpen, ker ga je “družba” spravila na obrate. Zame nima nikoli časa, ne veselja, ne dobre volje.
Saj vem, boste napisali – pojdi, toda to ni tako enostavno.
Ne vem ne kam, ne kako.