Če si pri določeni starosti še samski, je gotovo nekaj narobe s tabo
To namreč pomeni, da si bil že večkrat ‘stestiran’ in si na testu vsakič padel, ne? Logično!
Kaj pa, če sploh še nikoli nisi bil stestiran? Kaj, če sploh nikoli nisi dobil prave priložnosti?
Večkrat berem, kako se ženske pritožujejo nad svojimi partnerji, pa potem navajajo, kakšne lastnosti pogrešajo pri njih in kako takšnih moških nikjer ne srečajo. Večkrat se najdem v teh opisih, a ko stopim v svet, me nobena niti pogleda ne. Pa nisem vizualno odbijajoč, pravzaprav sem čisto kul. Na tem mestu v veljavo stopi nepisano pravilo, da mora moški storiti prvi korak, ki ga že od nekdaj preziram v dno duše.
Verjetno je res nekaj narobe z mano. Ni mi do butastih osvajalskih igric, ni mi do poniževalnega odnosa in pretepanja, ni mi do razkazovanja agresije, jebivetrnosti, nesposobnosti in primitivnosti, pravzaprav ne premorem nič od tega. Sem pač brezupen primer.
Drage dame, očitno nimate razčiščeno, kaj bi v resnici rade. Če globoko v sebi želite, da z vami nekdo dela kot s smetjo, se vam bo želja izpolnila, ne glede na to, da skušate sebe in druge prepričat v nasprotno. Ampak ne se potem čudit posledicam.
Jaz bom že nekako prebolel svojo brezupnost, do takrat pa si bom skušal oprostiti za vse svoje napake in poskušal kljub temu biti srečen. Ajdčao!
Nikola Tesla in Isaac Newton sta umrla kot devičnika in jaz se jima bom pridružil. Obenem pa bom kot onadva pustil svojo sled na svetu.
Količina seksa, ki jo prejmeš v življenju, ni indikator visokega intelekta. Lahko si samski celo življenje, pa si vseeno 100-krat bolj uspešen kot večina parov (ljudeh v zvezah).
Ne razumem.
Sem 36 in samska. Po lastni izbiri. Bila v vezi 15 let in potem še 2 leti z drugim. Oba sem jaz zapustila ker se pač nisem videla z njima več. Ne razumem zakaj vam je tako hudo biti sami. Mislim ja saj je super imeti nekoga z katerim si povezan. Ampak to je tako redko. Povezanost.
Da bi pa imel nekoga, čeprav ne čutiš nobene povezave, zato da ne boš sam pa….žalostno. Zakaj bi si to kdo želel? Neko robotsko življenje, brez čustev, da je soseda zadovoljna. Se res nič ne spoštujete? Z tako nizko samozavestjo ni pomanjkanjem pravih čustev ni čudno da nihče noče bit z vami. Kdo hoče nekoga ki je s tabo sam zato da ne bo sam no. Žaljivo.
Ko sem bil mlajši, nekje od 18 pa do 25 let sem načeloma bil bolj sramežljive sorte, nisem upal kar pristopit, ampak, ko pa sem na sebi začutil pogled, ko ob tem ko sva se spogledala, ni umaknila pogleda, me je to nabilo s tako energijo, da sem bil kot drug človek in sem pristopil in če ne takoj pa enkrat v tiste večeru… Ob zgoraj naštetih znakih pač ne moreš mim vsekat in vsaj prijatelj sem bil, če že več ne, tako da, al jamramo, al pa damo nekaj od sebe.
Sramežljivost me je minila.
Hmmm, provokativen, inteligenten, spoštljiv, odkrito priznavaš svojo nepopolnost, znaš prebrati žensko dušo, delaš na sebi, optimističen… Butaste osvajalske igrice, prvi korak…ne da se ti več igrati, pretvarjati in izmišljevati kako neki bi nasmejal, osvojil eno žensko, prekleto dobro ti je znan občutek, ko te ženska zavrne brez razloga. Rad bi našel sorodno žensko dušo s tem, da si to kar si…larifari.
Ne me jebat, pa kako hudiča naj jaz vem, ko greš mimo mene, da si samski samo s tem, da me pogledaš oziroma te jaz pogledam??? A ti res pričakuješ, da bomo ženske znale prebrati tvoje misli in želje, samo če te bomo pogledale, če jih pa ne izraziš z besedami ali/in dejanji??? Halooo, no. A ja, prve korake preziraš v dno duše.
Vprašanje zate je, zakaj tega posta nisi odkrito napisal na svojem facebooku, ampak se tukaj skrivaš za anonimnostjo??? Ta post je prvi korak brez butastih osvajalskih igric;)))
Ali resnično hočeš v svojem življenju sorodno žensko dušo s katero bi delil svojo srečo, misli, intimnost, doživetja, prekleto zaslužen dopust, ali samo sanjariš o tem in uživaš v svoji coni udobja? Predvidevam, da si si udobno postlal – finančna stabilnost, kolikor toliko zagotovljena služba, rešen stanovanjski problem, urejeni odnosi s primarno družino, dobri, srčni prijatelji, kakšen adrenalinski konjiček…, mogoče motor…
Tukaj se skrivaš za svojo anonimnostjo, za čem in zakaj se skrivaš v reali pa samo ti veš.
Brez zamere, namen provokacije je dobiti odziv, a ne?
Besede obvladaš. Meni si skozi besede sanjski moški, si me osvojil brez pogleda. Bi te povabila na sončni vzhod/zahod na slovenski obali…pa ne vem kdo si.
[/img]http://shrani.si/f/3S/U7/2HVR2edH/ananas2018.jpg[img]
Odličen članek…
Vaš link
Post nad mano ni moj, očitno je nekdo dobil občutek, da lahko komentira v mojem imenu.
Glej no, kaj vse si razbrala iz mojega posta. Si psihologinja? Nekateri so ga očitno preleteli takole na pol in potem iz svojega zornega kota natresli par nebuloz, ampak ti … impresivno, ni kaj. Veš, tudi jaz ne morem tebi kar tako prebrat misli. Ko se prvič vidiva, se nasmejeva, jaz si mislim ni šans, da tale lepotica nima fanta, ti pa si misliš ojej, pozabila sem kupit vložke, greva vsak do svoje blagajne in to je to. Ampak tukajšnja situacija je drugačna, provokativna, misteriozna, saj drug drugemu bezljava po duši. Zanima me, kako se bo tole končalo, morda te odpeljem na obalo s svojim namišljenim motorjem, zraven bova pa jedla ananas.
Pozdravljen,
hvaležna sem ti, da si odprl to že na tisočkrat prežvečeno temo na tak realen, lep, spoštljiv, provokativen način. Nisem psihologinja, daleč od tega. Sem nitko i ništa in v tem uživam.
Muči me, strah me je, odlagam in odlagam obisk enega od samskih prijateljev, ki ga imam srčno rada. Več kot 10 let je že samski, nikjer ne najde svojega notranjega miru in svoj ventil za sproščanje si je našel v adrenalinski odvisnosti. Vsak vikend se igra s svojim življenjem, prišel je do točke, ko že dobesedno išče smrt. Pred kratkim sta se s smrtjo gledal iz oči v oči, smrt ga je spustila, ampak on jo spet išče Tokrat sem se odločila, da mu dam eno besedno brco v rito. Nisem mojster besede in komunikacija je moja najšibkejša točka, se pa globoko zavedam, da je dovolj že en sam pogled, ena sama beseda, da zavlada tema v srcu tistega, ki ga ljubimo na tak ali drugačen način. Ne morem in nočem samo stati ob strani in gledati kaj počne.
V tvojem postu vidim veliko njega in njegovih misli, tudi sebe vidim… Že cel dan mi po glavi hodi tvoje vprašanje »Kaj, če sploh nikoli nisi dobil prave priložnosti?«. Mogoče točno to misli tudi on, ker že leta čaka in čaka, in v tem čakanju postaja vedno bolj neučakan, živčen, jezen…in ja, praktično ima vse, samo intimne sorodne ženske duše, ki bi hodila ob njem ne.
Pa večkrat sem že tukaj gori zasledila izjave samskih, da niso samski zato, ker bi si to izbrali. Še vedno iščejo in si želijo partnerja. Kako pa iščejo tega pa ni noben napisal;)))
Tvoj post mi je odprl oči, da je večina dolgoletno samskih dejansko čisto konkretno, direktno izbrala, se odločila za samskost. Ker so se odločili za pasivnost so se s tem posledično odločili za samskost.
Pasivnost – ne osvajajo, ne flirtajo, ne povabijo nikogar na pijačo…, izgovarjajo se pa s točno temi izgovori kot si jih navedel, da se jim zdi osvajanje butasto, da zakaj morajo oni narediti prvi korak zakaj ne ženska, saj so itak vse ženske kurbe in jim je samo za denar, hkrati se pa kot klop držijo enega in istega kroga prijateljev v katerem ni nobene ženske na katero bi se jim dvignil oziroma bi bili v nevarnosti, da jih ena konkretno naskoči; tisoč in tisoč izgovorov s katerimi opravičujejo svojo pasivnost.
Tudi jaz imam svoje izgovore za svojo pasivnost in pičim kolikor hitro me noge nesejo, ko srečam moškega, katerega močna moška energija me vznemirja. Čakam, da me bo minilo, pa kar ne mine. Je.bemti kemija. Ne, resnično mislim, hvala bogu za kemijo.
Pa ti, si odprl to temo, ker iščeš material za svoje delo in hkrati tudi za razumevanje samega sebe? Tako te jaz berem. Ja, greva vsak do svoje blagajne in to je to;)))
Navdušuje me tvoj optimizem in osebno zadovoljstvo, ki seva iz tvojega posta. Pozitivizem močno privlači.
Hvala.
Hvala za sporočilo ob tej uri, tudi jaz najrajši odgovarjam in teroriziram internet sredi noči.
Nepisano pravilo o osvajanju je ženski konstrukt, s katerim preložite odgovornost na tipe, saj da pa je to itak v njihovi naravi pa tko. Če tip ne naredi nič, je pasiven, torej je z njim že kao nekaj narobe, če punca ne naredi nič ali pa se samo nekaj nasmiha, je to nekaj normalnega oziroma pričakovanega. Zame je to navaden bullshit in nihče me ne bo prepričal v nasprotno. Hočete bit emancipirane in v vsem enakovredne moškim? Ajde, pecajte!
To leti na ženske v splošnem in ne nate osebno, se mi zdi, da si ti sposobna razmišljat tudi na kakem nivoju višje. Ob tem me preseneča, da se opisuješ kot ‘nitko in ništa’. Slaba samopodoba? Eksistencialni problemi? Daddy issues? Šef delikvent spolni nadlegovalec? Zmanjkalo pol pike na razpisu za polet v vesolje? Pomojem se samo malo hecaš z mano, sarazem, trolanje in subtilno kritiko pa še poskušam ločiti od ostalega. Lahko mi pa direkt poveš, kje se motim. 🙂
Temo sem odprl zato, ker o teh stvareh ne nameravam razpravljat s svojo oklico, saj ta živi v iluziji, da je tako kot je vse super in fajn. Nisem tip človeka, ki bi razblinjal iluzije sreče; naj jim bo lepo, jaz sem bolečine itak že navajen in jo kar malo pogrešam, če je ni.
Tvojega prijatelja si pa predstavljam nekako takole:
[youtube]qTlpGxE6deA[/youtube]
Komaj subtilno sporocilo naslova teme je, da je edino “normalno” zivljenje znotraj klasicne “resne” zveze. Po moznosti z otroci. Vsako odstopanje pa cista defektivnost, lol.
Vemo pa, da vecina moskih skozi zgodovino clovestva NI imela otrok, torej niti “resne” partnerke. Medtem, ko je vecina zensk imela potomce. Se pravi, da se “tradicionalne” resne zveze ni sel prakticno nihce. Danes pa bi eni smatrali to kot edini pravo in zdravo, lol.
