V sorodstvu je par z dvema manjšima otrokoma. Na vsak način bi rada imela 5 otrok, ker sta si to vedno želela in o vsem tem odkrito govorila. Tako kot sedaj odkrito govorita o težavah pri zanositvi in možnostih umetne oploditve. Pa zakaj zaboga rineta v to, ko pa ima mlajši sin razvojne težave in to ne majhne – hodi na terapije, v zavod itd. in potrebuje ogromno pozornosti? Gospa krepko preko idealnih let za rojevanje in s tem se še dodatno povečuje možnost, da bo tudi naslednji otrok imel zdravstvene težave. Pa kar rineta v to, hočeta pač veliko družino in konec. To je zame egoizem. Zdi se mi moralno sporno, da nekdo zavestno ustvarja bolne otroke. Že tako se pri zdravih mlajših parih prerado zgodi.
Boste rekli se me ne tiče. Tudi če se me ne tiče, imam lahko mnenje, ki sem ga delila na forumu.

Še ena taka si, ki ne živi lastnega življenja, ampak tuja. Boš rekla, da se me to ne tiče, imam pa lahko mnenje o tebi, ki ga delim na forumu.

Se strinjam avtorica, tudi meni se take odločitve zdijo zelo egoistične, pa naj korkoli reče kar hoče.
Pri naših znancih je bilo še malo hujše. Prvi otrok je bil normalen, zdrav. Pri drugi punčki je šlo za neko hudo genetsko bolezen/napako, ki so jo odkrili že med nosečnostjo. So jima priporočili splav, ampak sta ga obdržala, ker onadva si “želita otroka”. Nekaj mesecev po rojstvu je punčka umrla, ker ni bilo možnosti za preživetje, genetske napake so bile prehude. Zdravniki so jima priporočili, da naj nimata več otrok, ker je možnost, da se zadeva ponovi zelo visoka. Kljub temu, sta se odločila ponovno zanosit, ker sta si “želela otroka” in vse skupaj se je seveda ponovilo. Spet močno prizadet otrok, ki je po nekaj mesecih umrl. Teh nekaj mesecev pa preživljal hude muke. Zdraviki niso imeli kaj, ker se pri tako hudi prizadetosti ne da pomagat, razen lajašat dihanje in bolečine pri otročku.
Dva mala človeka sta morala hudo trpet in umret, ker sta onadva svoje egoistične želje postavila pred vse ostalo. In ne smemo pozabit na tistega najstarejšega otroka, ki je moral gledat kako sta njegovi sestrici zboleli in umrli in iti na pogreb, in bil ves ta čas (čustveno) zapostavljen. To ga je gotovo zaznamovalo za vedno.

res ne razumem zakaj bi par z bolnim otrokom moral ostati samo pri enem otroku. Meni se zdi bolj normalno, da jih imajo več in da imajo tudi zdrave otroke, kot to, da zaradi bolnega otroka cela familija preneha živeti, kar je velikokrat videno (no saj moški običajno pobegne).

Joj groza. Jaz pa poznam družino kjer je prvi otrok z DS. In o groza potem imata še 3 otroke. Zdrave. O groza.

Itak, da je egoizem. Saj tudi, če se odločiš, da boš imel samo enega ali pa nobenega, je egoizem. Bolj pomembno pri tem egoizmu je, ali imaš otroke rad.

Življenje so izkušnje in mnenja in ne vem zakaj bi sploh nekdo moral komentirati, da se te to ne tiče. Debata pač.
Meni se zdi ok, da imata še enega otroka. Ker sploh ne vemo kaj je z drugim in zakaj je do tega prišlo. Če pa jima stroka odsvetuje se enega otroka, pa da tega ne upoštevata, potem je to tudi zame trpinčenje.
Ja, moški radi pobegnejo.

Seveda imaš lahko svoje mnenje. Mi pa ni jasno, zakaj je potrebno o življenju drugih razpravljat po forumih. A res nimaš v svojem življenju drugega počet?

Dve avtorici postov sta tle v tej temi za brezveze izpostavli dve družini, ki se konec koncev zlahka lahko prepoznata. Bolno! Pomojem bolj bolno kot pa da si par želi otroka!

upam, da bodo vsi naslednji otroci zdravi

Ne razumem želje po tako številčni družini. Če pa imajo v rodu še kakšne genske napake, pa toliko manj.

Razen par posameznikov jih večina cilja na otroške doklade, socialo in razne subvencije. In naj mi nihče ne trobezlja o veliki ljubezni ….