Najden mačji mladič
Hči je včeraj zvečer našla zapuščenega mačjega mladiča in ga prinesla domov.
Mi ga ne moremo obdržati imamo že odraslega mačka , ki je v hiši in psa.
Zunaj pa tudi ne more biti živimo poleg zelo prometne ceste , pa me zanima kaj naj storimo? Pokličemo v našo veterinarsko ambulanto ali kaj naj ne vem.
Za zacetek mu namenite zacasni prostor, kjer ne pride v stik z vasimi zivalmi. Nesite ga k veterinarju, da dobi starosti primerna sredstva proti zajedalcem. Starost lahko priblizno dolocite po tezi – priblizno pol kile na mesec. Ko ga osnovno uredite (se vedno v hisni karanteni), se odlocite, ali ga boste obdrzali ali oddali. Ce ga boste obdrzali, ga lahko zacnete po 2 tednih postopoma seznanjati z vasimi zivalmi. Ce ga boste oddali, se povezite s kakim drustvom ali dajte oglas npr na bolho in izberite spodobnega posvojitelja.
Ne piši takih blentavih idej. Če nimajo možnosti ali ne zmorejo obdržati muca, potem ga ne rabijo na vsak način obdržati. Niti niso dolžni. Odgovorno vzdrževanje enega mačka je precej drago, sploh če je maček zunanji.
Avtorica, zadeva je zelo enostavna, še danes pokliči zavetišče, ki je pristojno za vašo občino in jim povej, enako kot si nam: hči je našla zapuščenega mladega muca, ki ga vi ne morete obdržati. Ni ti potrebno sploh navajati razloga, zakaj ga ne morete obdržati. Zavetišče je dolžno mačka priti iskati v 24 urah, oz v eni uri, če je mucek hudo poškodovan.
Pokličeš lahko tudi kakšno mačjo hišo in še njih prosiš za nasvete. Predvsem če ne veš, katero zavetišče je pristonjo za vašo občino, ti bodo povedali. Res pa mačja hiša ni zavezana mladiča prevzeti, če imajo polne kapacitete. Za to je obvezano zavetišče. V roku 8 dni pa morate mačka nujno predati v oskrbo zavetišču, saj se bo po tem roku štelo, da ste vi lastnik in skrbnik tega mačka. Za vas to pomeni, da morate za mucka poskrbeti, vse plačati in ga še naprej hraniti in oskrbovati ter mu zagotoviti tudi veterinarsko zdravljenje, če bi to bilo potrebno. Mucku pa ne dajajte za piti mleko, ampak samo vodo, dokler zavetišče ne pride po njega. Pa kakšno konzervico hrane za mačje mladiče mu tudi lahko kupite, da ne bo sestradan do prihoda zavetiškega osebja.
V primeru, da bi želeli obdržati mucka, bi vas morda zanimalo, koliko stane veterinarska oskrba takega mucka takoj sedaj (tukaj ni všteta hrana in voda ter vsi drugi prehranski dodatki ter ostala oprema za muco):
Samo začetni stroški so: nekajkratno razglistenje, redno razbolhanje vsakih nekaj mesecev (sredstva za zunanje in za notranje zajedavce, vsakega posebej), testi fiv in felv, kastracija oz. sterilizacija (če je mucek ž spola), cepljenje. Nadomestna hrana in posebna hrana za mladiče, če je mucek še zelo mlad (dudar oz. malček) ter oprema za takšno hranjenje.
Pri našem (poceni) veterinarju bi za tega muca takoj na začetku zapravili:
-do 10 eu za razglistenje in razbolhanje
-27 eu za pregled, ki ga zaračunajo, tudi če nič ne delajo z mucom
-34 eu za cepljenje in čipiranje
-6 eu za izdajo potnega ista
-24 eu za testiranje felv in fiv
-sterilizacija 42 eu / kastracija 30 eu
Če bi želeli muco obdražati, bi jo bilo potrebno takoj razglistiti in razbohlati in to vsaj 3-4x (na dva tedna po eno tableto), saj mora biti muca čista vseh zajedalcev preden se jo cepi. Za prvi obsik (testiranje za fiv-felv + cepljenje s čipiranjem in izdajo potnega lista) bi plačali 91 evrov. Nato seštejte cene nadaljnih pregledov ter sterilizacija in kastracija. Odstranjevanje notranjih zajedalcev je potrebno ponavljati vsake 3-4 mesece celo mucino življenje. Temu prištejte še hrano in posodice za hrano, igračke za muco, posteljico; mačje stranišče (če je muca notranja) in redno dokupovanje peska za mačje stranišče ter oprema za čiščenje (vrečke za umazan pesek, lopatica za zajemanje iztrebkov, razkužilo) … Poškodbe, bolezni in zdravljenje teh, sploh pri zunanjih mucah, lahko hitro nabije nove nepričakovane stroške veterine. V zrak vam lahko izpuhti naenkrat od 100 do 200 evrov.
Jaz vas podpiram, da mačka oddate v zavetišče ali mačjo hišo, saj je lastništvo živali velika odgovornost in osebno cenim ljudi, ki so sposobni realno razmisliti, kakšne možnosti za oskrbo živali imajo sami. Trenutno imamo muco, ki je doživljenjsko bolna. Kvaliteta njenega življenja je z redno zdravstveno oskrbo povsem normalna, zato je veterinar ne želi evtanazirati. Muca ima sladkorno bolezen, zato potrebuje posebno oskrbo: občasno merjenje krvnega sladkorja, dnevno injekcije inzulina, posebno dietno prehrano, ogromno vode, redno testiranje urina, ter nekajkrat na dan čiščenje mačjega stranišča. Muca hodi na preglede vsaj enkrat mesečno, včasih več včasih manj. Samo za inzulin, injekcije in druga zdravila, ter preglede pri veterinarju plačamo na leto zanjo 2000 evrov. In to brez posebne dietne prehrane, ki je dražja kot običajna ter vseh drugih stvari in opreme (na mesec porabimo 2-3 vreče peska, saj muca ogromno urinira), ki so tako ali tako strošek vsakega lastnika mačke. Poleg tega moram voditi dnevnik zanjo, koliko je urinirala, ali je dnevno iztrebljala, koliko je popila in pojedla. Na dopsut ne morem kar tako: vsak lastnik mora zagotoviti oskrbo muce, ko je na dopustu ali jo vzeti s sabo. Jaz vzamem vse živali s sabo na dopust, nje ne morem. Zato moram najti osebo, ki bo sposobna dajati injekcijo, in skrbeti zanjo dobro ter prepoznati znake, če je potrebno oditi k veterinarju. To pomeni dobro organizacijo in strošek, saj za tako oskrbo moram tudi plačati. Na vse to morate kot lastnik živali biti pripravljeni.
Sploh ne vem, zakaj toliko ovinkov, v kolikor maček ne more ostati pri njih – stalno ali začasno, sploh nima veze. Za take zadeve je pristojno zavetišče. Vključno z oskrbo takšne živali. Ne pa, da se občine hvalijo, kako sploh nimajo težav z zavrženimi živalmi, bla bla bla, hkrati pa le-te oskrbujejo posamezniki. In oskrba take živali je draga. Iskanje novega doma pa je lahko dolgotrajno ali pa tudi neuspešno.
Tako pač je v reali.
Hvala za odgovore smo poklicali na občino in ga sami odpeljali v zavetišče , ki je pristojno za našo občino.
Vemo koliko stane imeti žival imamo že odraslega mačka in psa srednje rasti , ki je občasno zunaj na ograjenem dvorišču, maček pa je samo v hiši , ker smo poleg zelo prometne ceste , če bi imeli možnost bi ga obdržali , ampak potrebno je včasih tudi realno razmišljat ko ne gre pač ne gre.
Tukaj zagotovo ne bos nabasala na pravi odgovor.
Zavetisce klici, ki ti bo ponudilo hrano, ker nimajo prostora za nove macke. Poleg tega bodo mislili, da se skusas znebiti mladica ki si ga dobila na podarimo ali iz legla. Jaz mislim, da to drzi… Ampak kdo sem jaz da bi me upostevali.
Po resnici povedano bi bilo najlazje in najboljse poklicati moza, da poslje mucka v macja nebesa.
Ne piši takih blentavih idej. Če nimajo možnosti ali ne zmorejo obdržati muca, potem ga ne rabijo na vsak način obdržati. Niti niso dolžni. Odgovorno vzdrževanje enega mačka je precej drago, sploh če je maček zunanji.
Avtorica, zadeva je zelo enostavna, še danes pokliči zavetišče, ki je pristojno za vašo občino in jim povej, enako kot si nam: hči je našla zapuščenega mladega muca, ki ga vi ne morete obdržati. Ni ti potrebno sploh navajati razloga, zakaj ga ne morete obdržati. Zavetišče je dolžno mačka priti iskati v 24 urah, oz v eni uri, če je mucek hudo poškodovan.
Pokličeš lahko tudi kakšno mačjo hišo in še njih prosiš za nasvete. Predvsem če ne veš, katero zavetišče je pristonjo za vašo občino, ti bodo povedali. Res pa mačja hiša ni zavezana mladiča prevzeti, če imajo polne kapacitete. Za to je obvezano zavetišče. V roku 8 dni pa morate mačka nujno predati v oskrbo zavetišču, saj se bo po tem roku štelo, da ste vi lastnik in skrbnik tega mačka. Za vas to pomeni, da morate za mucka poskrbeti, vse plačati in ga še naprej hraniti in oskrbovati ter mu zagotoviti tudi veterinarsko zdravljenje, če bi to bilo potrebno. Mucku pa ne dajajte za piti mleko, ampak samo vodo, dokler zavetišče ne pride po njega. Pa kakšno konzervico hrane za mačje mladiče mu tudi lahko kupite, da ne bo sestradan do prihoda zavetiškega osebja.
V primeru, da bi želeli obdržati mucka, bi vas morda zanimalo, koliko stane veterinarska oskrba takega mucka takoj sedaj (tukaj ni všteta hrana in voda ter vsi drugi prehranski dodatki ter ostala oprema za muco):
Samo začetni stroški so: nekajkratno razglistenje, redno razbolhanje vsakih nekaj mesecev (sredstva za zunanje in za notranje zajedavce, vsakega posebej), testi fiv in felv, kastracija oz. sterilizacija (če je mucek ž spola), cepljenje. Nadomestna hrana in posebna hrana za mladiče, če je mucek še zelo mlad (dudar oz. malček) ter oprema za takšno hranjenje.
Pri našem (poceni) veterinarju bi za tega muca takoj na začetku zapravili:
-do 10 eu za razglistenje in razbolhanje
-27 eu za pregled, ki ga zaračunajo, tudi če nič ne delajo z mucom
-34 eu za cepljenje in čipiranje
-6 eu za izdajo potnega ista
-24 eu za testiranje felv in fiv
-sterilizacija 42 eu / kastracija 30 eu
Če bi želeli muco obdražati, bi jo bilo potrebno takoj razglistiti in razbohlati in to vsaj 3-4x (na dva tedna po eno tableto), saj mora biti muca čista vseh zajedalcev preden se jo cepi. Za prvi obsik (testiranje za fiv-felv + cepljenje s čipiranjem in izdajo potnega lista) bi plačali 91 evrov. Nato seštejte cene nadaljnih pregledov ter sterilizacija in kastracija. Odstranjevanje notranjih zajedalcev je potrebno ponavljati vsake 3-4 mesece celo mucino življenje. Temu prištejte še hrano in posodice za hrano, igračke za muco, posteljico; mačje stranišče (če je muca notranja) in redno dokupovanje peska za mačje stranišče ter oprema za čiščenje (vrečke za umazan pesek, lopatica za zajemanje iztrebkov, razkužilo) … Poškodbe, bolezni in zdravljenje teh, sploh pri zunanjih mucah, lahko hitro nabije nove nepričakovane stroške veterine. V zrak vam lahko izpuhti naenkrat od 100 do 200 evrov.
Jaz vas podpiram, da mačka oddate v zavetišče ali mačjo hišo, saj je lastništvo živali velika odgovornost in osebno cenim ljudi, ki so sposobni realno razmisliti, kakšne možnosti za oskrbo živali imajo sami. Trenutno imamo muco, ki je doživljenjsko bolna. Kvaliteta njenega življenja je z redno zdravstveno oskrbo povsem normalna, zato je veterinar ne želi evtanazirati. Muca ima sladkorno bolezen, zato potrebuje posebno oskrbo: občasno merjenje krvnega sladkorja, dnevno injekcije inzulina, posebno dietno prehrano, ogromno vode, redno testiranje urina, ter nekajkrat na dan čiščenje mačjega stranišča. Muca hodi na preglede vsaj enkrat mesečno, včasih več včasih manj. Samo za inzulin, injekcije in druga zdravila, ter preglede pri veterinarju plačamo na leto zanjo 2000 evrov. In to brez posebne dietne prehrane, ki je dražja kot običajna ter vseh drugih stvari in opreme (na mesec porabimo 2-3 vreče peska, saj muca ogromno urinira), ki so tako ali tako strošek vsakega lastnika mačke. Poleg tega moram voditi dnevnik zanjo, koliko je urinirala, ali je dnevno iztrebljala, koliko je popila in pojedla. Na dopsut ne morem kar tako: vsak lastnik mora zagotoviti oskrbo muce, ko je na dopustu ali jo vzeti s sabo. Jaz vzamem vse živali s sabo na dopust, nje ne morem. Zato moram najti osebo, ki bo sposobna dajati injekcijo, in skrbeti zanjo dobro ter prepoznati znake, če je potrebno oditi k veterinarju. To pomeni dobro organizacijo in strošek, saj za tako oskrbo moram tudi plačati. Na vse to morate kot lastnik živali biti pripravljeni.
[/quote]
Meni se zdi, pa da krepko pretiravaš. Tudi mi imamo mačko s sladkorno boleznijo, ki dvakrat na dan dobiva inzulin.
Noben nam ni rekel, da mora mesečno hodit na kontrole, hodi po potrebi, če pride do sprememb v obnašanju, do sedaj se to še ni zgodilo. Tudi nobenega dnevnika odvajanja ne vodimo. Sladkorno so ji odkrili pred več kot enim letom in od kar je začela dobivat inzulin, urinira in pije čisto normalno, kot zdrave mačke. Ima sicer posebno dietno prehrano, ki je nekoli dražja od navadne, ampak spet ne toliko. Pa inzulin je tudi strošek, ampak spet ne toliko, da bi naneslo 2000 € na leto.
Maček ne potrebuje potnega lista, tudi čip ni obvezen, tablete za zajedelce pa tudi niso ne vem kak strošek, še posebej, če jih kupiš v navadni lekarni in ne na veterini.
Meni se zdi, pa da krepko pretiravaš. Tudi mi imamo mačko s sladkorno boleznijo, ki dvakrat na dan dobiva inzulin.
Noben nam ni rekel, da mora mesečno hodit na kontrole, hodi po potrebi, če pride do sprememb v obnašanju, do sedaj se to še ni zgodilo. Tudi nobenega dnevnika odvajanja ne vodimo. Sladkorno so ji odkrili pred več kot enim letom in od kar je začela dobivat inzulin, urinira in pije čisto normalno, kot zdrave mačke. Ima sicer posebno dietno prehrano, ki je nekoli dražja od navadne, ampak spet ne toliko. Pa inzulin je tudi strošek, ampak spet ne toliko, da bi naneslo 2000 € na leto.
Maček ne potrebuje potnega lista, tudi čip ni obvezen, tablete za zajedelce pa tudi niso ne vem kak strošek, še posebej, če jih kupiš v navadni lekarni in ne na veterini.
[/quote]
Zdravljenje poteka v Avstriji, zato mogoče stroški znesejo več. Kot drugo; se dobro spomnim prvega in drugega leta po postavljeni diagnozi. Naša muca boleha za boleznijo že 8 let, doza inzulina je 14, na začetku je bilo samo 2. Ker je doza večja, prihaja do večjih nihanj sladkorja v krvi tudi čez dan, zato morajo biti kontrole krvi pri veterinarju večkrat, v povprečju nekje mesečno; hkrati moram s testerji testirati tudi urin vsakodnevno večkrat. To je potrebno, ker nihanja niso dobra za mucino splošno počutje kot za napredovanje bolezni, s tem se je pojavila potreba po zapisovanju zaužite hrane in pijače, da nihanje sladkorja preprečimo. Glede na nihanja moram prilagajati tudi insulin, včasih je potrebno dati več ali manj enot. Najlepše je bilo, ko nihanj ni bilo in je bila doza inzulina še pri 2, največ 5 enotah. S časom, ko bolezen napreduje, bo tudi vaša muca pila vedno več. Na koncu največkrat pride do odpovedi ledvic pri statistiki avstrijske veterine, kar je najpogostejši razlog za uspavanje muc s sladkorno boleznijo. Se bova pogovarjali čez nekaj let, ko boste tako daleč kot jaz, prav? Vam pa želim, da bo tako dobro stanje pri vas čim dlje trajalo!
Ne, čip ni obvezen, ampak če si odgovren lastnik, ki se zaveda, da kljub 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pažnji, lahko kdo ukrade muca ali le-ta pobegne, si želim, da muca/o ob najdbi najdejo in mu/ji poskušajo odčitati čip, preko katerega me bodo našli. Čeprav naši mački niso zunanji. Zato so naši mački vsi čipirani in zavedeni v registru. Baje se pripravljajo spremembe, da bi bilo čipiranje in registracija lastnika v registru tudi za mačke obvezna kot je za pse, kar sama zelo podpiram. Naše muce zaradi prehoda 4 mej, potrebujejo potne liste, sicer je pa potni list res najmanjši strošek.
Po pripovedovanjih in izkušnjah ljudi v podobni situaciji, kot je tvoja, se z zavetiščem dobro zafrkneš. Ker imajo ponavadi vse polno, ga zavrnejo, če je potreben zdravljenja, ga obdržijo, a takoj ko je bolje, ga vrnejo na ulico in naj si pomaga sam. Če vejo, kje živiš, ga bodo spustili v tvojo bližino in ga boš imela na grbi.
V bistvu ne vem, kaj ti svetovati. Poskusi dati oglas, da ste našli mucka in ga oddate.
Ne govori na pamet. Zadeva je taka, da mačji (in pasji) mladiči sploh preživeli ne bi, če bi jim zavetišča nudila samo to, kar občine oz. država plača. Da en sesni ali zaparizitran mladič preživi, mora zavetišče ogromno donacij in lastnega denarja vložiti v njegovo oskrbo. Tako da v tistih zavetiščih, kjer nadstandarda ne zagotavljajo živalim (nadstandard je plačan iz donacij in lastnih žepov zavetiških delavcev), evtanazij za mladiče niti ni potrebno dajati, ker ti umrejo prej kot v 30 dneh.
Tisti, ki nudijo nadstandard, pa živali ne ubijejo po 30 dneh, valda ne boš lastnega denarja skozi okno metal, če si že ravno rešil eno žival.
Če pa je žival že ob prihodu v zavetišče preveč poškodovana oz. že na smrt bolna, potem jo takoj evtanazirajo in ne čakajo 30 dni. Pa v marsikaterem zavetišču poskušajo (in rešijo) celo zelo hude primere, in jih dajo v posvojitev.
Glede posameznih zavetišč je pa tudi razlika:
V Perunu res takoj usmrtijo vsako žival po 30 dneh.
V Horjulu in Zonzaniju pa jih obdržijo pri življenju, razen če so že ob prihodu tako hudo poškodovani, da veterinar ob pregledu predlaga evtanazijo takoj. Pa dostikrat poskusijo rešiti marsikatero žival kljub slabim prognozam. V obeh zavetiščih skrbijo za živali tudi po 30 dnevnem roku iz lastnih žepov, donatorjev ali posvojitev na daljavo. Do izrednih evtanazij pa pride, če je zavetišče popolnoma polno in MORA po zakonu odvečne živali evtanazirati, da naredi prostor za nove. Ne po svoji želji, da se razumemo.
Lepo, da obstajajo zavetišča, ki celo iz lastnega žepa financirajo obstoj in zdravljenje zavetiščarjev. Jaz poznam takšnega, kjer veliko, predvsem mačk, že za časa karantene pogine, evtanazije tudi za mikrosporijo itd. O evtanazijah po 30 dnevih pa raje ne bi. Ful humano, nimaš kaj. Dejstvo je, da je v večini zavetišč ena strašna kolubocija, sistemska neurejenost in zelo slaba, celo nezadostna kontrola s strani inšpekcije in zavetiškega sveta.