Kako popraviti pisavo pri 18-letniku?
Sin zelo zelo nečitljivo piše. Nima nekih težav z grafomotoriko, ampak s hitrostjo. V nižjih razredih je pisal lepše od vsake najbolj pridne in urejene punce, od konca OŠ, pa zdaj v gimnaziji pa kraca, da niti sam za sabo ne zna prebrati. Spise piše enkratne, učiteljica mu vedno spodaj napiše, da je vsebina odlična, da je pa ogromno nečitljivih besed. Tudi sam jih včasih komaj razvozla. Učiteljica je le dobra, da se sploh prebija čez tisto kracarijo. Sam pravi, da mu misli tako hitijo, da enostavno ne more misliti še na čitljivo pisavo. Pri spisih vedno za esej popiše 4-5 strani s precej drobno pisavo. Ker ga naslednje leto čaka matura, bo moral pisavo nekako izboljšati, kajti njegova učiteljica se potrudi, da se prebije skozibesedilo, neki zunaji ocenjevalci pa lahko zadevo zavrnejo.
Kako se praktično lotiti “popravljanja pisave” v takem primeru? Ali obstaja kaka internetna stran na to temo? Morda pa kdo kaj ve. Hvala.
Predlog za težavo s tvojim sinom je enostaven. Sina izpiši iz šole in mu najdi zaposlitev v kakšenm preprostem sektorju, kjer mu ne bo treba pisat. Poskusi mogoče pri prtljažni na letališč, ali pa mogoče kakšen pometač cest… Mislm, da tudi sama veš, da ni pošteno do drugih otrok, da bi tvoj sin delal dren na maturi, če pa sploh pisat ne zna. Prav bi tut blo, da bi se učenci oz. njegovi sošolci družno zbrali v protest, da se tvojemu sinu odvzame vse tri letnike srednje šole, ker enostavno je bil spregledan v sistemu. Ni pošteno, da ime gimnazije črnite na način, da ste praktično spravl nepismeno dete do mature. Gimnazija je za pametne ljudi, ne pa za nepismene!
Aja, da ne bo pomote – moj komentar je namreč pisan na intelektualnem nivoju, ki ga je nastavila avtorica v vprašanju. Za tebe, ki pa verejtn nis prov brihtna pa še po domač – napisal sem butast odgovor, na butast vprašanje.
Po novem se otrokom ne teži več s pisavo.
V šoli se bodo že učili pisanja eseja za maturo; bolj kot čitljivost so pomembne druge stvari. Če mu misli prehitevajo, naj se raje navadi slediti preprostim pravilom pisanja eseja, to je, da si najprej narediš osnutek oziroma oporne točke, in potem šele pišeš.
Pravila določajo vrsto pisala, da se ne sme popravljat s korekturnim lakom, in podobno. Zaradi grde pisave mu ne smejo eseja oceniti slabše.
Vse bodo izvedeli v šoli. Sprijazni se, da je tvoje dete polnoletno, skoraj odraslo in da je samo odgovorno za svojo maturo.
Če njega moti, b spremenil sam, saj ni 3. razred OŠ, ampak 3. letnik SŠ!
V njegovih letih sem imela mikro pisavo, niti ne grdo ali nečitljivo, v bistvu kar lepo pisavo, ampak res hudo mikro, da so profesorji moje teste brali z lupo. Začelo je motit mene samo, ker včasih tudi jaz nisem videla prebrat brez povečevala in sem začela pisat večje črke, ne čez noč, ampak počasi, sem samo sebe opominjala… Ko primerja zapiske iz svoje SŠ in potem faksa, kot ne bi pisala enaoseba, popolnoma druga pisava, ne samo velikost, vse drugače, vejetno bi grafolog našel kako povezavo med njima, ampak na prvi pogled popolnoma druga pisava.
Tako tudi ta sine, če ga moti, bo spremenil.