Minice za v cerkev? Sintetika v vročem vremenu?
Smo v sezoni porok, plesov, obhajil itd. Po izobrazbi sem šivilja, občasno šivam po naročilu. Si drznem rečt, da imam “uč” za kroje in postave in “filing” za materiale.
Šivilski posel se je v zadnjih 20ih letih precej spremenil. Nekoč se je brez pardona šivalo skladno s splošnim bontonom oblačenja in po splošno znanih smernicah, kaj se za določeno priložnost nosi, “spodobi”. Mnenje šivilje je imelo neko težo in stranke so bile dejansko hvaležne šivilji, ki je svetovala glede izbire kroja, materialov. Da ne bo dilem – govorimo o cerkvenih in formalnih slovesnostih. Seveda sem šivala tudi moderne kose, a za dogodke, ki so bili bistveno bolj sproščene narave.
Danes pa je močno prisotna miselnost, naj človek obleče kar hoče, važno, da se dobro počuti in da “izraža sebe”.
Jaz, šivilja starega kova, se s to miselnostjo težko strinjam, ker kljub vsemu še vedno obstaja bonton oblačenja in ta ni sam sebi namen. Tukaj je še element praktičnosti, ki ni zanemarljiv; v sintetiki v toplem vremenu pač vsak zasmrdi in ni prijetno, ko krila lezejo gor ali ko pretirano ozek kroj tesni.
Skratka, ne veš več, ali bi stranki sploh kaj rekel, ali pa pač narediš kot želijo. Letos sem že dvema strankama izdelala za moj okus totalno zgrešen kostim in obleko in mi je nerodno. Nerodno mi je, da dam tako stvar iz rok.
Lepo si zapisala svoj pogled. Včasih so bile šivilje cenjene in njihovo mnenje se je upoštevalo. Se strinjam, da je potrebno biti dogodku in okoliščinam primerno oblečen. Je res obup videti špehovje, sploh mladih, v pretesnih in premajhnih plastičnih cunjah. Povrhu vsega, vse skupaj sploh ni udobno. Čeprav delujejo ceneno, mislijo, da so “glavne”. Ker hitro zasmrdijo, se potem polivajo s cenenimi parfumi, kar še pislabša situaciji. Vse manj ljudi ima smisel za estetiko.