Dobila odlično ponudbo za službo, a me je strah
Naj povem, da sem pred leti imela eno veliko smolo pri novi službi inse zaposlila v firmi (znani, polno prepotentnih ljudi, tuja firma), kjer sem doživela precej mobinga ( to kar se mi je dogajalo, je bilo noro, take zgodbe gledaš v filmih in misliš da niso možne v reali) Služb se bojim kot hudič križa – pa ne dela, ampak ljudi, kolektiva. Z delom, rezultati nisem nikoli imela težav, težave sem imela s sodelavci. Ne sedim doma, nisem brezposelna, imam svoje podjetje, ki posluje solidno, včasih slabše, včasih bolje, je pa vsako leto bolje. Sploh zadnje 2 leti se dogaja rast in res pozitivni premiki. Imam pa dosti konkretnih izkušenj in mi marsikdaj kdo ponuja službo, ker tak profil zaposlenih firme zelo iščejo. Sedaj sem spet dobila eno več kot odlično ponudbo (agencija ki za to firmo išče kader, me je našla preko Linkedina), plača bi bila najmanj 2x večja kot dobim sedaj v svoji firmi. Gre pa spet za tujo multinacionalko. Pa službena potovanja, izobraževanja – vse to kar si sedaj ne morem privoščiti in plačevati v svoji firmi. Vse to mi diši, ker to tudi malo pogrešam, rada se izobražujem, rada potujem. … A bojim se tega koraka. Denar, potovanja mi spet ne pomenijo toliko, da bi to še enkrat doživela. Ne zmorem tega, da se mi to še enkrat zgodi ( v pretekli firmi sem doživela tak mobing, da sem bila psihično čisto na dnu, razmišljala o samomoru, samozavest na nuli, zgledala sem kot starka od same živcarije). Pa še nekaj je – odkar sem na svojem, se mi ne da več toliko prilagajati, razvadila sem se glede marsičesa, v službah je pa vse sorte – od sestankov, do ritoliznikov, ki mečejo sodelavcem polena pod noge, šefom pa lezejo v rit… In taki ljudje mi grejo vedno bolj na živce. Sedaj ko sem že toliko let na svojem, sem še toliko bolj netolerantna do takih scen. Prednost tega da si na svojem je ta, da nimaš nesmiselnih sestankov, kolektiv si izbiraš po svojem okusu (sama delam z 2 študentoma, s katerima imamo zelo fer odnose).. Sama sem zelo odkrita, poštena, a to niso lastnosti ki bi bile danes cenjene, sploh pa ne za ljudi na vodilnih položajih. Tam moraš biti pokvarjen, jaz pa se za šibkejše vedno zavzamem in nimam dlake na jeziku pri šefih. In mislim da me bo to spet teplo.
Po drugi strani se zavedam, da bi morala ta strah vseeno premagati ter zagrabiti nove priložnosti. Vem da na svojem ne bom nikoli toliko zaslužila, kot bi zaslužila kot zaposlena. Da se najbolj profesionalno razvijaš, če si zaposlen v kakšni proaktivni uspešni firmi.
Kaj vi mislite, iti v službo ali ostati na svojem ? Kaj bi vi storili? Hvala vam za vaše mnenje.
Meni se tvoja odločitev ne zdi tako težka. Vzameš priložnost, podjetje obdržiš, delaš popoldne, zaposliš koga ali še kakšnega študenta in potem vidiš, kaj in kako. Ne vem, koliko dela imaš ti sama, ampak praviš, da bi bila plača dosti višja kot zdaj, kar pomeni, da se najbrž da še pogajati za več, karierne in izobraževalne možnosti so velike (magari daš to v pogodbo), še vedno ti pa ostane backup doma, če se kaj sfiži.
Žal mi je za tvoje izkušnje prej, ampak morda je zdaj šansa, da greš nekam in vidiš, da nikjer ni tako, ali pa če se že zgodi, da bo podobno, znaš bolje in drugače odreagirati kot si prej? Morda je to neka šola v tvojem življenju, ki jo moraš oddelati?
Strah bo vedno. Imaš svoje podjetje, hitro se ti lahko zgodi, da zaposliš kakšnega bedaka. Hitro se ti lahko zgodi, da izgubiš ali pridobiš stranke. Marsikaj je možno. Ne vem, ali vidiš perspektivo in kdaj.
Nova služba te mika, edini strah je zaradi slabih preteklih izkušenj. Ampak ni povsod tako, res pa imaš zdaj več samozavesti in menda veš, kako bi morala reagirati, če bi se zgodilo kaj podobnega. Ker imaš backup, si lahko tudi privoščiš več kot ostali, v prvi vrsti pogajanje za boljše plačilo, boljše pogoje (avto, telefon, dopust, delo od doma, kaj vem kaj te mika). Oni te iščejo, ne ti njih. Ti si v boljši poziciji in če greš v to, to izkoristi.
Srečno!
Lej, meni pa tukaj nekaj ne pije vode. Imaš svojo firmo, plačuješ celo 2 študenta za pomoč in ne zaslužiš toliko, kolikor ti ponuja ena tuja firma???
Zelo dobro poznam plače in sisteme nagrajevanja po različnih panogah, in to mi govori samo to, da ti mora res za en drek iti na svojem, torej vzami ponudbo in mir bogovom. Razen, če nisi zamenjala bruto in neto zneskov?
Jaz sem na svojem in tudi mene kar nekaj strank vabi v svoje vrste, ampak ta hip ni podjetja, ki bi me lahko plačalo toliko, kolikor lahko zaslužim sama.
Glede na tvoj profil -ti odsvetujem, da se zaposliš v multinacionalki…verjemi, nimaš karakteristik za to-in želodec imaš samo en…
Sem dala podobno zgodbo (zgodbe) skozi in GA NI DENARJA, da se spustim v tek z “divjimi zvermi”, kar danes v podjetjih vlada..
Šibaj svoje podjetje dalje in imej svoj mir.Več vredno kot karkoli!
Lp
To da se v dobri sluzbi vec zasluzi, ni nic takega – multinacionalke dosti placajo, a noro veliko zahtevajo. In place so za dobro pozicijo 2500-3500 eur neto, lahko tudi vec. V privat firmi si nor da si placas tako placo- das vec kot pol drzavi, ker je bruto bruto strosek take place okoli 7000 eur !!!! osebni jaz bi ostala na svojem, sem delala v miltinacionalkah 20 let in ga ni bolj krvavega folka kot so tam. Tam ni prostora za iskrenost. Tudi jaz sem na svojem, ga ni denarja da grem v sluzbo
Meni se tole zdi dobra ideja (če je izvedljiva). Avtorica, točno vem, o čem govoriš, ker sem bila sama na istem in sem zdaj že 10 let na svojem. Ponudbe za it nazaj so in to dobre, ampak me ne spraviš več. Noben denar na svetu ne more plačati uničenih živcev in potem posledično tudi fizičnega zdravja. Na tvojem mestu bi ali skušala spraviti skozi to zgornjo idejo, ali pa se potudila in svoje poslovanje razširila, če bi mi bilo pač do več zaslužka. Ko si enkrat na svojem, to lahko narediš. Res je, da gre več časa, ampak v korporaciji ga gre po ves dan že ob normalnem delovniku, kaj šele s službemini potmi. Ves ta čas lahko nameniš novim področjem za zaslužek pri svojem poslu.
Draga avtorica!
Jaz sem trenutno ravno v ‘merdi’ mobbinga.. lahko rečem. Vse skupaj se je začelo povrnitvi s 3. porodniške, ko te pač nekam vtaknejo. Odvzeli so mi praktično vse pristojnosti, ki sem jih pred tem imela veliko, samo neke evidence sem popisovala, ki nikogar niso potem niti zanimale… Ko zjutraj stopim v pisarno, mi sodelavka, ki sem ji zrihtala službo pri nas, niti pozdravi ne. Zavzeto tipka nekaj, kot da je oh in sploh strašno pomembna. Ob svojem delu pa neprenehoma mastno preklinja.. kar mene osebno zelo moti. Je kimavka, ki brez problema dela vsak dan vsaj do 5h, brez problema pride delat v soboto, za dan reformacije.. nikoli se ne upa odgovoriti nazaj, samo preklinja pač… no, je pa dobila v zameno avto za 20 k na firmo, čeprav se vozi vsak dam samo domov (nima službenih poti). OK, to samo kot primer..
V bistvu sem bila vesela, ko sem prebrala tvoj primer, ko si pisala, da si mobingu ušla, se ga rešila in to s tem, da si šla na svoje in bila pri tem uspešna. V bistvu si mi s svojim prispevkom dala bilko upanja, da nekoč tudi jaz pobegnem od tukaj.
Kot si napisala, glede dela v multinacionalnih podjetjih (pa ne samo tam, jaz delam v podjetju s cca 20 zaposlenimi), se res dogajajo razne scene, nekateri lezejo v rit, brezpredmetni sestanki, nepravična obravnava zaposlenih.. in meni tudi ob tem gre na bruhanje. Po moje sva si verjetno tudi malo podobni po načinu razmišljanja, tudi jaz ne trpim nepravičnosti in se vedno zavzamem za šibkejše. In zaradi tega, tudi nisem bila priljubljena pri šefu, ki je to razumel, kot ‘da me vsak lahko nategne’.
Tudi drugače sem, morda zaradi mobinga postala postala precej nedružabna- prijateljice iz otroštva me vabijo na ženski vikend, pa me kar mine, če pomislim na tiste brezvezne pogovore, vedno ene in iste, kako se režijo samim sebi.. ne da se mi z njimi- če niso imele časa čez leto za prit na 1 kavo, ko grejo mimo, potem tudi zdaj ni treba , da hodimo kot neke best frendice…
Rajši sem s svojo družino.
V glavnem, jaz bi absolutno ostala na svojem, imela bi mirno življenje, brez raznih zafrkancij.