PITJE VINA
Vedno pogosteje je slišati, kako zdravo je popiti nekaj vina. Da je vino, zlasti črno, zelo dober antioksidant, da je vino dobro za dobro voljo, da poživi srce in dušo.
Vsi pa obmolknejo, ko je treba povedati, da vino povzroča tudi močan glavobol. Vsebuje snovi, ki širijo žile in posledično povzroča tudi kap. Premalo se piše tudi o tem, da vino povzroča hud alkoholizem, ki je smrtna rana za marsikatero družino.
Ste za to, da se vino poveličuje ali za imate na črni listi in ga ne marate? Pa ne pisati o tem, da ga je dobro zmerno piti, ker tista zmernost se skoraj vedno spremeni v preveč.
Spet bluzite.
Po vinu vas tišči glava le če s epretirava z žveplom kar je posledica nemarnih vinarjev ki nimajo reda. Potem ko pa začne vino sranje delat zaradi nepazljivosti pri oredelavi pa popravljajo z nenormalno količino žvepla da ga “očistijo”… seveda je tako vino za en ku*c.
Druga varianta za močan glavobol pa je vsebnost metanola ki je strupen. Spet posledica nemarnosti in škrtosti “eh sej je dobr za not”…
Po dobrem vinu glava ne boli, po slabem pa še kako močno!
Tole citirano verjetno drži v tvoji okolici ali družbi – a ne posplošuj.
Glede vprašanja o vinu… nimam kakšnega posebnega odnosa do njega; včasih paše par kozarcev, zelo redko pa kaj več.
Meni rdeča vina zelo pašejo k ustrezni hrani, a tega ne prakticiram pogosto, ker nama vedno ostane cca pol steklenice, s katero potem nimava kaj…
Včasih nama zapaše tudi kozarček težjega zvečer na kavču in takrat imava oba rada dcl. porta. Tako da… takšna steklenica pa v enem tednu že izgine.
Čakaj malo. Kako te bo kap, če imaš v celoti razširjeno ožilje?
[/quote]
Če se žila preveč razširi, poči in kri se razlije po glavi, a ni to kap ? Sicer laična razlaga, a mislim, da tako je.
Resnica je, da po žveplanem vinu boli glava. To je strup, pravi strup, še dobro, če se konča z glavobolom, prav lahko ti uniči jetra.
Ni veliko vinarjev, ki znajo negovati vino. Meja med minimalnimi dodatki in pretiravanjem je kot hoja po robu.
Prej preden trta bogato obrodi, je potrebnega ogromnega dela. Analizirati teren, pripraviti teren, saditi trse, jih škropiti, negovati s svojimi rokami. Odstirati prevelike liste, odstraniti, tiste, ki delajo senco cvetju. In škropiti, ogromno škropiti, proti peronospori, ki tako rada uniči trto, ko pride na vroče liste mrzel dež, pa proti škodljivcem, pa proti boleznim.
In ko grozdje pobereš in stisneš v sok, moraš do maksimuma izkoristiti svojo razpoznavnost z okušanjem, da komaj, komaj kaj dodaš vinu. Vino, v katerem je stisnjen samo sok grozdnih jagod in povre in je pravilno, z občutkom in znanjem negovano, je namreč zdravilo, zdravilo, ki utopi vse skrbi in v potrtih prsih up budi.
Brez pitja alkohola si ne moreš predstavljati nobene zabave. In vino je alkohol. Lahko si zatiskamo oči in govorimo, da je to zdravilo, toda predobro vemo, koliko družin v Sloveniji trpi zaradi alkohola, koliko je zdravljenih alkoholikov in vprašanje je, koliko je ozdravljenih.
V naši družini smo otroci trpeli zaradi pitja alkohola, ki je bilo vsakdanja navada in je starše preobrazilo v druge osebe. Nasilje, ki ga ni mogoče pozabiti.
Prisegla sem, da ne jaz ne nihče v moji bližini ne bo nikdar, res nikdar poskusil kapljice vina.
po enem samem kozarčku ( 100ml) nikoli ne dobiš glavobola. po “nekaj vina” pa zagotovo. Problem pri Slovencih je, ko je tisto nekaj kar cela steklenica , dve….
Z užitkom, gurmansko popijem kozarec temnega rdečega – kak Cabernet Sauvignon ( Najboljša od naših mi je Jakončičeva Carolina- razmerje Cabernet Sauvignon, Merlot in Cabernet Frank), pa Teran. Svetlih vin ne obožujem, (no razen jakončičeve Rebule), nikakor pa nobenih “ženskih” vin ala rose, pa likerskih vin.
Sem pa ženska.
