To opažam že kar nekaj časa. V mojem otroštvu nekaterih ljudi nisem nikoli videla v cerkvi, danes pa hodijo redno k maši.

Kaj mislite, da jih privede do tega? Mogoče občutek osamljenosti?

Mogoče ko dajo nekaj v življenju skoz in vidijo, kako je življenje težko, začnejo iskati nekaj, kar jim v težkih trenutkih pomaga.

Da, po mojem mnenju primarno občutek osamljenosti. Tam so vedno dobrodošli, še posebej, če prinesejo kak dinar, obljuba nebes pa je še en bonus.

Mogoče pa pridejo do kakšne velike težave ali problema, ki ga ne znajo več rešiti, pa gredo v cerkev. Cerkev je vedno vse obljubila. Če ne prej, pa gotovo dobimo vse obljube izpolnjene v nebesih.

Ja, pa bližajo se jim/nam “sprejemci” pri sv. Petru 🙂

Pripravljajo se za sprejemce.

Počakaj do petdesetega in boš vedela.

Življenje pa je itak sranje, in enkrat enostvno ne moreš več gledati vsega sranja okoli sebe.

Narobe so nas vzgajali, tudi mi smo narobe vzgajali. Že malemu otroku bi bilo treba povedati, da nima kaj pričakovati, da je vse eno samo sranje, in bi bil srečen vsak tisti trenutek, ki bi bil kaj več kot sranje.

Grešniki v mladosti, angeli v starosti….

Od majhnega sem imel občutek, da so tiste stare babe, ki po cerkvah jamrajo Rožni venec (drdrajo) bile v svoji mladosti težke kurbe.

Odkod sicer nenadoma tak primankljaj duhovnosti? Kot da hočejo nadoknadit …

Kdor je katolik, naj bo katolik od rojstva do smrti, ne pa takole in takrat, ko ti opeša libido.

Vesel oče, katolik for ever

Ti nisi noben katolik, pač pa si en navaden prostak! Sramoto delaš resnično vernim ljudem!
Pusti ljudi pri miru! Kdo si ti, da boš sodil, kakšen je bil kdo v mladosti! Vsak nosi sam posledice svojih slabih dejanj!
V cerkvi je človek zmeraj dobrodošel. Ogromno starih ljudi je osamljenih. V cerkvi in veri najdejo uteho, upanje.
Tekom življenja ugotoviš, da se na človeka ne moreš zanesti!

Vsak nosi sam posledice svojih slabih dejanj!

Ta je pa bosa!

Zaradi npr. slabih, skorumpiranih politikov, žleht šefov, direktorjev, sadističnih zdravnikov,…., trpi ogromno ljudi.

Preveč osebnih zgodovin poznam in z gotovostjo lahko trdim, da se kar tako ne pretirava v cerkvi. In se prikazuje kot vernik/ca. Pošteni katoliki tega ne zganjajo! Vsaka stvar ima svojo mero.

Vesel oče, pošten katolik

Ljudje sčasoma dozorijo in odrastejo. Vesela sem za njih.

Naš primer. Mama ima 64let in nikoli nismo hodili v cerkev kolikor mi spomin seže nazaj. Seveda razen kakšnih porok in teh zadev. Vsega skupaj mogoče cca.20.
Verouku nama ni branila, spodbujala pa tudi ne.
Šla sem 2,3× in nič več, ker so tam tudi zahtevali učenje nekih pesmic(molitev)in še domače naloge so dajali. Tako,da se je hitro končalo moje obiskovanje verouka.
Nihče ni delal problema iz tega. Tudi nisem čutila neke povezanosti z religijo.
Sedaj pa mi skoraj vsak govori zakaj še nisem otrok krstila!
Ja halo. Če sama v nekaj ne verjamem zakaj bi potem svoje otroke v nekaj prepričevala ali silila.
Ko bodo sami dovolj zreli in seveda,če bo obstajala želja se pa naj sami odločijo. Kaj bom jaz ?
Ja res je z leti jim pride iz riti v glavo.Ocitno !

Podobno kot droga… Ko vidiš vse skozi “ljubezen” in da te ima nekdo brezpogojno rad (četudi namišljen prijatelj) povzroči v možganih dejansko tako kemijo, da si srečen, poln upanja in ljubezni…. vera je droga. Na stara leta, ko so ljudje osamljeni, nimajo več možnosti najti človeka s katerimi bi lahko funkcionirali, sami ne želijo pri sebi ničesar spremeniti v načinu ravnanja in življenja… potem je vera enostaven way out.

da so bili verni celo življenje, niso pa bili aktivni člani katoliške partije v katero so jih včlanili takoj po rojstvu s simboličnm pranjem glave.