Raje imam pse kot otroke
Že od nekdaj je tako. Okoli otrok se sploh ne znajdem. Ničesar ne čutim, nobenega navdušenja, nobenega veselja. Včasih gledam in študiram, ko so eni veseli, da je vse zaigrano. Ali pač ne? Po eni strani pravijo ohoho otroci, najboljša stvar, po drugi pa strani pa kako so naporni, kaka odgovornost je to, ipd. Tako da človek ne ve kaj je res in kaj ni.
Ne vem nič. Vem sam da ne čutim nobene empatije, nobenega veselja. Če bi daš dojenčka, saj nevem kaj naj z njim. Verjetno bi ga držal z iztegnjenimi rokami od sebe. Blage veze nimam. Ne znam se obnašat okoli otrok.
Pri živalih (psih) sem pa ko otrok. Vsazga morm pozdravit. Vse morm počohat. Vedno ko kdo pride s psom v pisarno me pridejo pozdravit psi pozdravit. Psi so mi res fajn. Pozitiva. Lepotci. Kosmatuhi. Igram se. Spakujem se. Spreminjam glas. Zajebavam psa.
Mislim saj najbrž nisem edini ki tko čuti?
So bili momenti ko sem se skušal prisiliti da bi bilj bolj “normalen”, ampak mi to res ne gre. Ne znam hlinit, da so mi otroci kaj ljubi. Da ne bo pomote, ne pravim da bi otroka zanemarjal in neskrbel zanj, samo ne čutim nobenega veselja do otrok.
Rajši bi psa rešili kot sočloveka. Veš, kako lažje je biti ’empatetičen’ do neumne živali, ki po tleh serje. Pes je bil le volk, dokler ga niso skozi leta selektivne vzreje spremenili v udomačenega cucka. Pes te bi pred nekaj tisočletji pobil in raztrgal živega, pes je žival. Žival deluje po instinktu, ne čuti kot človek, ne zaveda se samega seba. Je podredna, v primerjavi s človekom, ki je pristal na luni. Ali vidiš kje pse, ki gradijo rakete in izumljajo reči? Ne!
Zamisli si, pes živi le nekaj ducat let. Povprečen človek dandanes lahko živi do 100 let. Primerjaj to, in če mi še vedno v ksiht praviš, da bi vseeno rajši rešil svojo golazen kot pa neznanega človeka, ki se npr. potaplja, si pa pravi psihopat. Me zanima, kako bi vi pasjeljubci razložili staršem otroka in prijateljem nekega človeka; “A ja, rajši sem rešim svojega cucka, čeprav nima možganov in se ga da enostavno zamenjati, zato ker sem preveč pička, da iztegnem roko in dam tudi drugim ljudem šanso, da izkažejo svojo dobroto”
Saj veš kaj mislim, naj te peče vest, sebičnež! To ni normalno, s temi cucki, katerih dreke sploh ne pospravljate, da vse naokoli smrdi, in z vašimi mobilci, to je popolna polomija. Oboje bi bilo treba ukiniti, te fuknene hišne ljubljenčke in prenosne računalnike, tok mi greste na kurac, res!
Naj ponovim, TVOJ PES TE NE LJUBI. JE NEUMNA ŽIVAL, KI SE JE PREKO TRENINGA NAUČILA, KAJ LASTNIKU USTREZA IN KAJ NE. PES SE NE MORE ODLOČITI IZ PROSTE VOLJE TEBE VZLJUBITI, SAJ NIMA VESTI. NEUMNEGA PSA SE DA HITRO ZAMENJATI, ČLOVEKA PA NE!
Študija je pokazala, da imajo ljudje največ empatije do pasjih mladičkov, nato dojenčkov, odraslih psov in na koncu odraslih ljudi. O.k avtor s tabo in podobnimi ni nič narobe.
Ljudje, ki se pogovarjajo s psi so bolj inteligentni.
po moje nisi čuden, samo nimaš izkušenj z otroki, z živalmi pa verjetno imaš, od malega in z njimi znaš rokovat … nisi edini.
če bi enkrat imel svojega otroka, bi že našel stik z njim, če bi želel, brez skrbi … in ko vzpostaviš stik z enim, komot tudi z drugimi.
Dojenčki dišijo, psi pa smrdijo!
Ni lepšega bitja na svetu kot dojenček. Kako lep je šele, ko se smeji.
Niti pasji mladički mi niso bili nikoli wau. Kaj šele starejši. Ko začne kakšen cucek okoli mene skakat, se raje umaknem, da me ne bi polizal. Fuj! Če že žival, potem mačka, še lepše majhni mucki. Ampak še vseeno daleč za majhnimi otročki.
Čist normalen si. Če imaš rad živali imas rad tudi ljudi.
Ko boš imel svoje otroke, se ti bo odprl drug svet…intenzivnost ljubezni in zascite do svojih otrok se bo pojavila cez noc.
Verjemi, da se z rojstvom otroka marsikaj spremeni. Čeprav si tega sedaj verjetno ne predstavljaš…kot si marsikdo od nas ni mislil, da bo tako. Pa se je na koncu z obcutki vse lepo uredilo.
Če tako lajaš vanje kot tukaj, imaš veliko večjo možnost, da te ugrizne, ja. Poskusi s prijaznostjo…
Lahko pa ostaneš nevzgojeno ščene, če že delamo primerjavo z ljudmi (človeki po tvoje).
Aja, pa otroka bi najprej rešila, da ne bo kakšne dileme.
Študija je pokazala, da imajo ljudje največ empatije do pasjih mladičkov, nato dojenčkov, odraslih psov in na koncu odraslih ljudi. O.k avtor s tabo in podobnimi ni nič narobe.
[/quote]
Povedala, da ljudje kot je avtor un njemu podobni, z lahkoto obrnejo hrbet socloveku, ker nimajo empatije do njega in mu/jim ni mar za socloveka… in zame je to grozljivo, da nekdo socloveku ne bi pomagal… ja mora se resno zamisliti, ker z njim je nekaj hudo narobe, da socloveku ne bi pomagal.
Si mislim, da bi avtor in njemu podobni bili najbolj glasni kot zrtve in govorili kako so ubogi, ce bi njih starsi zavrnili in mu obrnili hrbet… bi bil najbolj bogi, trpec in s trajnimi posledicami… torej po njegovem njega morajo starši imeti radi, ce ga ne bi imeli, bo bili grozni ljudje… a on pa lahko mirno sovrazi ljudi in otroke in hoce potrditev da je to ok in orav in vi mu to tukaj pisarite… sram vas bodi vseh. Tudi on je otrok nekoga in bi si po tem napisanem zasluzil, da z njim delajo tako kot bi on z drugimi otroki in ljudmi.