Vojvodinja Kate danes rodila in že šla domov
Vojvodinja Kate se je nekaj ur po porodu pojavila pred kamerami sveža kot rožica.
Misliš, da je njej to fajn, da se mora po porodu takoj uštimat, namaskirat, nafarbat in potem postavit sebe in novorojeno dete na ogled celemu svetu?
Daj pomisli, koliko bi ti pasal frizer takoj po porodu, da te cuka in ti nateguje lase?
In vse to za nekaj minut pred kamerami…
Na srečo jo doma čaka cela četa pomočnikov in gre lahko direktno v posteljo.
To sem tudi jaz pomislila, le kako je zmogla. Jaz sem rodila ob 11.00 uri dopoldan in ko sta popoldan ob 17.00h prišla mož in hči na obisk, sem komaj pokazala novorojenko pri oknu in sem rekla, naj gresta domov, ker nisem mogla stati. Komaj sem se privlekla nazaj do postelje, vsa sem drhtela in se potila. No naslednji dan sem dobila dve flaši transfuzije, ker mi je hemoglobin padel na 66. Še zdravnik ni mogel verjeti, da sem še sploh bila pri zavesti.
Je pa ta moja izkušnja iz leta 1990.
Katica je naravno lepa, kratko pristriženi nohti, bujni lasje in lepa polt.
Tudi od poroda je odvisna telesna izčrpanost.
Moja oba sta bila Hvala Bogu lahka in bi kamot lahko šla kar domov.
Nekatere, ki so bile šivane ali carski rez so se mi prav smilile.
Dve sta zapadli celo v poporodno depresijo in tri dni samo jokale….
Ja za vsakega je to unicat izkušnja.
Katica je prelepa.
Kate je lepa po naravi, rodila je verjetno hitro in brez problemov, za tistih par minut je pač “potrpela”, potem pa je šla itak domov počivat. Postrežena bo z odlično hrano, za starejša dva otroka bodo poskrbele varuške, Kate bo lahko samo počivala, dojila in skrbela za dojenčka. Kljub temu ji nisem fouš, saj je to ene vrste življenje v zlati kletki.
Sama sem tudi imela to srečo, da sem rodila hitro in brez problemov, dobro sem se počutila in sem pomagala mamicam, ki so bile šivane in so imele carske reze. Nosila sem jim kavo, eni moji sosedi, ki je imela carski rez sem tudi prinesla novorojenčka, da ga je dojila.
Sestre v tistih časih tudi niso bile ravno najbolj dobrosrčne, nekatere ja, druge ne.
Spomini, spomini.
V tistih časih nismo imeli možev pri porodu, ne doul, ne protibolečinskih sredstev, le babica je bila zraven, ali pa tudi ne, največkrat je bila porodnica sama v najhujših popadkih, nikogar ni bilo, ki bi ti rekel vsaj lepo besedo.
A boste že enkrat nehali s tole njivo? Nič niso rojevale na njivi in še manj so takoj po porodu spet delale na njivi. Od kod vam te bedarije? Rodile so lepo doma in so se po porodu veliko bolj pazile kot marsikatera danes. Veljal je rek, da ima porodnica še 6 tednov po porodu smrt pod posteljo, kar pomeni, da je nevarno za kake poznejše zaplete, vnetja itd. In so kar lepo počivale ali delale manjša hišna opravila. Nikakor pa ne na njivi. Tudi dva meseca po porodu si niso umile las, ker sušilcev za lase ni bilo in so se bale, da se prehladijo. Oblačile so prekuhano toplo perilo, ne pa tangic kot današnje putke. In kot že rečeno, veliko bolj so pazile nase, ne pa kot danes, ko gredo iz porodnišnice naravnost v fitnes popravljat postavo. Zato že enkrat nehajte s temi njivami. Če je bila kakšna od vaših babic tako butasta, je pač bila. Večina jih pa ni bila.
Te igrice so se špilale samo tiste, ki so se lahko.
Raja je delala, draga moja. Tako na vaseh, kot vmestih. BTW – v Ljubljani so bile “babice” nune, ki so porodnice že po nekaj urah po porodu nagnale klečat v kapelo (zahvala bogu za otroka), naslednji dan pa ribanje tal. Tista, ki ni zmogla, ni dobila juhe.
To, da so pa ženske ležale 6 tednov po porodu, si pa lahko nekam “odneseš”. Po navadi so jih desci že naslednji dan posilili… s svojimi umazanimi k*…. Philadelphia sir, pa to 🙂
Na kateri kemiji so bile pa naše babice ali prababice, ko so šle po porodu nazaj na njivo delat? Kako so zdržala njihova telesa?
[/quote]
Kako so zdrzala njihova telesa? Niso! Polovica jih je pomrla pri tam nekje okrog 30, po 7. ali 10. otroku. Vse so vedele, da “mesec po porodu lezi smrt pod posteljo”, samo niso mogle vedeti, po katerem bo skocila ven.