Vem, da je ta tema bila že večkrat podana, pa vendar me zanimajo vaši odgovori, saj nas prvo cepljenje proti OMR (ošpice, mumps, rdečke) čaka ta teden. Prosim na kratko napišite kako so vaši enoletniki zadevo prenesli. Hvala.

En brez problema.
Enega so pa naslednji dan hospitalizirali. Kasneje je bilo vse ok.

Brez problema kljub cepljenju pod nadzorom v bolnici zaradi pivečanega tveganja.

Starejši sin brez problema. Mlajši je moral v bolnico. Ironično je z mlajšim danes vse v redu, starejši ima pa MAS.

Prave posledice nastopijo dosti kasneje, ko že pozabiš na cepljenje in ne povezuješ težav s tem.

Kaj je to MAS?

So tega, ki je bil hospitaliziran, naslednjič spet cepili?

Kaj je to MAS?
[/quote]

MAS je kratica za”motnje avtističnega spektra”. Po domače povedano, njen sin je avtist. Avtizem so pa že pred nekaj leti povezati kot posledico cepljenja, kar nikoli ni bilo dokazano. Celo en poskus je bil ovržen, ko se je ugotovilo, da je tisti zloglasni zdravnik preiskave prirejal zaradi skupine staršev z otroci avtisti.

Vem, da je OMR velikokrat povezan s pojavom MAS, ampak sama ne verjamem temu, zato sem ravno omenila naš primer. Če pogledam posnetke obeh sinov, je starejši že pri 4-5 mesecih, torej dolgo pred cepljenjem, kazal znake avtizma.

S koliko točkami je bil ocenjen ob rojstvu? Pod normalo ali kako?

S koliko točkami je bil ocenjen ob rojstvu? Pod normalo ali kako?
[/quote]

Avtizem je vedno prirojen, so izvajali študije na enojajčnih dvojčkih, in se je pokazalo, da so imeli že od rojstva naprej tisti z avtizmom ožjo glavo in tanjšo možgansko ovojnico.
Avtizma se ne da pridobiti, zato ne more biti posledica cepljenja ali česa drugega, kar se zgodi ob in po rojstvu.

Ocena pri rojstvu se ne ozira na možen pojav avtizma. Avtizma se po zunanjosti ne da kar ugotoviti in tisto točkovanje pri rojstvu se nanaša na fiziološko ocenjevanje, ne pa na nevrološko – ki dejansko ni kaj drugačno kot pri normalnem človeku. Zato ne sanjajte, da se pri rojstvu kažejo kakšni znaki – ti se pokažejo z načinom razmišljanja, dojemanja sveta in oblikovanja odnosov med otrokom in drugimi osebami. Tudi UZ možganov pri novorojenčku še ne bo pokazal razlike med njim in drugimi.

Avtizem je vedno prirojen, so izvajali študije na enojajčnih dvojčkih, in se je pokazalo, da so imeli že od rojstva naprej tisti z avtizmom ožjo glavo in tanjšo možgansko ovojnico.
Avtizma se ne da pridobiti, zato ne more biti posledica cepljenja ali česa drugega, kar se zgodi ob in po rojstvu.

Ocena pri rojstvu se ne ozira na možen pojav avtizma. Avtizma se po zunanjosti ne da kar ugotoviti in tisto točkovanje pri rojstvu se nanaša na fiziološko ocenjevanje, ne pa na nevrološko – ki dejansko ni kaj drugačno kot pri normalnem človeku. Zato ne sanjajte, da se pri rojstvu kažejo kakšni znaki – ti se pokažejo z načinom razmišljanja, dojemanja sveta in oblikovanja odnosov med otrokom in drugimi osebami. Tudi UZ možganov pri novorojenčku še ne bo pokazal razlike med njim in drugimi.
[/quote]

Potemtakem obstajata avtizem ob rojstvu in avtizem po rojstvu.

Potemtakem obstajata avtizem ob rojstvu in avtizem po rojstvu.
[/quote]
Iz česa si pa ti potegnil/a ta zaključek?
Obstajajo motnje, ki spadajo pod avtizem. So različne med posamezniki. Vse te motnje so prirojene. Če ne razumeš: to pomeni ,da se človek z njimi že rodi. Pokažejo pa se kasneje, ko bi se morale pokazati socialne veščine otroka, pa se ne zaradi avtizma. A brati ne znaš? Eno je, kdaj pride do napačnega nevrološkega razvoja. To je pred rojstvom. Drugo pa je, kdaj se to pokaže. Šele veliko po rojstvu.

Jaz bi se kar strinjala s to teorijo – da obstaja več tipov in vzrokov avtizma. Poznam veliko otrok, pri katerih so starši opazili regresivni avtizem – otrok se je npr. normalno razvijal do nekje 18. mesecev, potem pa začel izgubljati komunikacijske veščine in govor. In to ni nujno bilo pogojeno s cepljenjem, čeprav poznam tudi nekaj otrok, ki so simptome pokazali takoj po cepljenju – in verjamem staršem. Menim pa, da je predispozicija za avtizem že bila prej prisotna. Veliko teh otrok se tudi zelo dobro odziva na diete brez glutena in kazeina. Po drugi strani je moj sin od nekdaj bil drugačen. Ni ga zanimala okolica, veliko je kričal, že od rojstva. Takrat smo pač mislili, da dojenčki kričijo in da je to normalno. Govora in ustreznih komunikacijskih spretnosti ni razvil, oziroma jih je šele ob terapijah. Tudi na diete se ni odzval. Apgar sta pa oba imela čiste desetke.

Zakaj pa misliš, da danes ne govorimo več o avtizmu, ampak se pravilno reče spekter avtističnih motenj ali motnje avtističnega spektra? Ker se avtizem različno izraža in lahko avtiste pokupčkaš po skupinah: avtizem z debilizmom, avtizem s potrebo po pozornosti, visoko funkcionalni avtizem ali aspergerjev sindrom … Avtizem ni ena vedno ista oblika.
Vzroki so vedno isti: nevrološke motnje. So pa te motnje dokaj različne in zaradi tega različno vplivajo na izražanje avtističnih motenj. Poleg tega se pojavljajo tudi drugi simptomi in zato izgledajo avtisti drugačni med seboj. Tisto z nazadovanjem pa ima podobno sliko kot rettov sindrom in so otroci z rett sindromom ponavadi označeni tudi z atipičnim avtizmom. Seveda se vse pokaže pri 18 mesecih in tam okoli – takrat se počasi pričakuje od otroka, da bo začel graditi socialne stike. Pomanjkanje ali izostanek socialnih stikov je pa en poglavitnih znakov za avtizem. Gre za individualno bolezen, kar pomeni da dva avtista nista čisto enaka po znakih. Pa ena forumašica je enkrat celo omenjala, da zdaj v zadnjih letih ločijo tudi med pravimi avtisti in senzorično občutljivimi osebami, ki so baje včasih oboje veljale kot avtisti.

Vsi trije brez problema – niti vročine (po prvem cepljenju proti tetanusu, otroški paralizi, hepatitisu, davici in oslovskemu kašlju sta imela 2 od treh vročino). Mesto vboda pač malo rdeče in toplo, ampak nismo nič hladili, ni bilo videt, da jih je kaj motilo. Upam, da bo tudi pri vas tako.

Iz česa si pa ti potegnil/a ta zaključek?
Obstajajo motnje, ki spadajo pod avtizem. So različne med posamezniki. Vse te motnje so prirojene. Če ne razumeš: to pomeni ,da se človek z njimi že rodi. Pokažejo pa se kasneje, ko bi se morale pokazati socialne veščine otroka, pa se ne zaradi avtizma. A brati ne znaš? Eno je, kdaj pride do napačnega nevrološkega razvoja. To je pred rojstvom. Drugo pa je, kdaj se to pokaže. Šele veliko po rojstvu.
[/quote]

Downov sindrom se ugotovi že ob rojstvu. Zaradi nepravilnosti 21.kromosoma.
Ta je torej prirojen.
Dojenček z ds se veliko smehlja, torej je kar močno socialen, sploh v interakciji z materjo.
Kar ni prirojeno, je pridobljeno, po rojstvu torej.
Za avtista velja, da nima stika z okolico, sploh očesnega ne.
Ob rojstvu so avtistični otroci rojeni brez posebnosti. Težave nastopijo kasneje, ko se zaradi dejavnikov, ki so vplivali na njihove možgane, izgubili stik s svetom.
Pridobljeno, ne prirojeno.
Treba se je poglobiti v trenutek, ki je povzročitelj izgube s svetom.

ja neču cjepiti svoja djeca.

Avtisti se tako kot otroci z Downovim sindromom rodijo. Downov sindrom opazimo takoj, saj napaka na 21. kromosomu povzroči določene poteze na zunanjem (telesnem) videzu. Avtisti žal nimajo teh prepoznavnih zunanjih potez. Motnje avtističnega spektra nastanejo, ker se otroci rodijo z nevrološkimi napakami, katerih ni mogoče odkriti z medicinskim znanjem pri novorojenčku oz. že v razvoju ploda. Te nevrološke napake (motnje), ki obstajajo praktično od rojstva, se pokažejo skozi nezmožnost ustvarjanja socialne interakcije kasneje v razvoju malčka.
Otroci z down sindromom imajo različne stopnje IQ-ja. Čeprav pri rojstvu vidimo takoj, da imajo Down sindrom, pa kljub temu ne moremo reči, v kolikšni meri bodo povprečno oz. podpovprečno sposobni. To spada k delovanju možganov in razvitosti ter potencialni nezmožnosti možganov, in tega ni možno kar tako na videz prepoznati. Morate se pa zavedati, da Down sindrom ne pomeni nevroloških motenj v socialni interakciji. Kljub splošni nedozorelosti možganov, imajo ljudje z Down sindromom centre za socialno interakcijo v možganih dokaj normalno razvite. Ti isti centri pa so pri avtistih premalo razviti in gre za prirojeno (in ne pridobljeno) napako.

Avtisti se zaradi prirojene napake v nevrološkem razvoju niso sposobni učiti socialne interakcije za razliko od otrok z DS. Nekateri se s posnemanjem naučijo smejati in iskati očesni kontakt … Ampak razumejo pa tega ne. In ko morajo naučeno uporabljati v bolj zapletenih interakcijah, se zmedejo in največkrat naučenega sploh ne uporabljajo več. Naučiti jih je seveda možno, in to je tudi delo psihologov in spec. pedagogov. Sponatno se pa tega niso sposobni naučitit tako, da bi tudi razumeli, kaj in zakaj to počnejo.
Avtistu je potrebno razložiti, da če žival ali sorodnik umre, da smo mi žalostni in jočemo. Avtist bi namreč bil sposoben uporabiti smeh kot reakcijo na smrt nekoga, in to povsem brez slabih namenov.
Za razumevanje kompleksnosti avtizma boste morali prebrati malo več na temo MAS, in malo manj pisariti svoje mnenje kot dognano in priznano znanje. Sploh na javnem forumu, kamor prihajajo po informacije tudi starši.

Avtizem je vedno prirojen, so izvajali študije na enojajčnih dvojčkih, in se je pokazalo, da so imeli že od rojstva naprej tisti z avtizmom ožjo glavo in tanjšo možgansko ovojnico.
Avtizma se ne da pridobiti, zato ne more biti posledica cepljenja ali česa drugega, kar se zgodi ob in po rojstvu.

Ocena pri rojstvu se ne ozira na možen pojav avtizma. Avtizma se po zunanjosti ne da kar ugotoviti in tisto točkovanje pri rojstvu se nanaša na fiziološko ocenjevanje, ne pa na nevrološko – ki dejansko ni kaj drugačno kot pri normalnem človeku. Zato ne sanjajte, da se pri rojstvu kažejo kakšni znaki – ti se pokažejo z načinom razmišljanja, dojemanja sveta in oblikovanja odnosov med otrokom in drugimi osebami. Tudi UZ možganov pri novorojenčku še ne bo pokazal razlike med njim in drugimi.
[/quote]

Avtizem ni prirojen, niti genetski. Te neumnosti so bile že večkrat ovržene.

Študija iz Anglije (dec 2017) pa jasno potrjuje povezavo med MAS in nekaterimi nevrotoksičnimi kovinami, ki jih v nano obliki prejmejo otroci izključno s cepivi. Kar pomeni, da se tlači v cepiva tudi strupe, ki dejansko povzročajo škodo in da cepiva kot taka zaradi teh strupov niso (več?) varna.

Avtizem je bil zadnjih 130 let poimenovan zelo različno, vse bolj se stroka giblje v smer, da gre za biomedicinski problem (bolezen), ki je zdaj rešljiv. Nakopičeni razvojni zaostanek pri starejših avtistih je samo posledica, ki se jo prav tako lahko sanira, ko se reši prvi del zdravljenja.

Do sedaj sicer še ni bilo dokazano, da cepiva sama po sebi povzročijo avtizem, je pa veliko raziskav, ki potrjujejo, da so prav cepiva (Hg in Al v njih) pomemben sprožilec tega bolezenskega stanja (v preko 95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} primerih).

Morda bo komu postalo bolj jasno, o čemu govorim, ko bo prebral študije dr. Pattersona (Zgodnja aktivacija imunskega sistema in IL6) in dr. Bradstreeta (vloga limfno drenažnega sistema možganskega debla v avtizmu).