Zdaj sem si pogledala to oddajo Televizijski klub, ker me je zanimalo, če bo tako dolgočasno kot je bil Polnočni klub. V glavnem, res dobro pripravljena in izvedena pogovorna oddaja, sploh se ne da primerjati z Milekovo, to je bilo res iz srca, brez pretvarjanja, na nivoju, super gosti. Prvič sem slišala Roberta Krajnca govoriti izven športnih intervjujev in tip je res človek na mestu, iskren, normalen, naravno prijeten, srčen. Kakšno lepo presenečenje večera. Pišem, da še komu, ki ima rad pogovorne oddaje, ne gre mimo.

Robert Kranjec ni prvič tako globoko in iz srca govoril o svoji družini, sploh o svoji temnopolti posvojenki.
To je človek na mestu. To je športnik, ki je že veliko dokazal kaj zna in premore. Ima urejeno družinsko življenje, in kljub marsikaterim preprekam je dosegel zmago. Posvojenka mu daje moč in energijo za vnaprej. Žena pa tudi.
Kranjcu želim obilo uspehov še naprej tako privat, kot poslovno!

Tako kot praviš. Dotaknil se me je s svojo preprostostjo in tudi jaz želim vse dobro njemu in družini.

Še glede poguma. Sama sem veliki zajec kar mi ni všeč in bi rada spremenila, zato so mi zgled vsi, ki grejo čez strah, ven iz cone udobja. Pa soforumaši? Si upate narediti korak v neznano ali se naposed soočite s svojim strahom? Meni zaenkrat ne uspeva nabolj, se pa trudim v tej smeri..

Težke preizkušnja in izhod iz njih.

Pohvala za tako oddajo.