Prav nič se ne čudim, da ljudje iščejo rešitve drugje – zelo žalostno a žal resnično!
Hči letos zaključuje 9. razred. Vpisala se je na Srednjo zobotehnično šolo v Ljubljani. Potekal je preizkus spretnosti na katerem se je zelo dobro izkazala, saj je izgubila samo par točk (zelo malo), a to še prav nič ne pomeni, da bo na šolo sprejeta, če bodo imeli drugi boljše ocene oz povprečje kot naša. Sicer ni slaba, odličnjakinja pa tudi ni, večinoma prevladujejo štirice, sem pa tja kakšna pet ali tri.
Ne razumem zakaj gledajo tu tako na ocene, če pa je tu pomemben predvsem praktičen del spretnost in natančnost v rokah?
Tisto slovenščino, matematiko ali katerikoli drug predmet grem pa stavit, da se lahko vsak nauči najmanj za pozitivno oceno.
Zelo si želim, da ji uspe, ni mi pa jasno kakšna merila imajo ljudje v tej naši mali Sloveniji. Prav nič se ne čudim, če ljudje iščejo rešitve drugod po tujini, saj imam občutek da si tukaj nihče ne želi, da nekdo uspe in zaživi svoje sanje, žalostno a žal resnično!
Te razumem, ker sem bila v čevljih tvoje hčere. Žal nisem bila sprejeta, kljub talentu. Štel se je uspeh. Vpisala sem se v neko levo šolo in tudi zaposlitve so bile kasneje kar nekaj. Šele zdaj sem ponovno našla poklic, ki me izjemno osrečuje, saj sem v tem zelo dobra. Imam sina, tudi devetošolca in kaže, da mu bo uspelo prit na šolo.
Jaz iz srca privoščim, da tvoji hčerki uspe. Pomembno je da delaš tisto, kar te veseli. To je smisel življenja. Naj poskusi v tujini, če drugače ne bo šlo. Ali gre na drugo šolo in se proba prepisat nazaj na to šolo. Enim je šele tako uspelo prit noter.
Sporoči, če bo sprejeta. Bom vesela za vaju!
Je torej potemtakem prav, da pride gor nekdo, ki komaj uspešno opravi oz. veliko slabše preizkus pa ima drugače po večini same petice? Meni se ne zdi, žal. Tu se mi zdi največji poudarek na praktičnem delu in ne na neki piflariji. Ker večina učencev ves ta balast, ki se ga nauči takoj po testu/spraševanju takoj pozabi. Kaj bo potem počel na taki šoli, kjer je ogromno ročnega predvsem praktičnega dela, tu mu vse petice, ki jih je pridobil skozi osnovno šolo žal ne bodo nič pomagale.
Meni se to ne zdi prav.
Naša zobotehnična je bila od nekdaj, še v cajtu mojega šolanja v stari jugi bolj ali manj precej omejena z vpisi, zato se prerinejo tja samo najboljši, od petih prijavljenih v generaciji osmošolcev iz naše šole je samo enemu uspel vpis, bil je edini odličnjak med njimi. In v našem času je bil učni uspeh v razredu dosti smiselno porazdeljen, najboljši so bili dejansko najboljši in imeli smo samo tri odličnjake na koncu osemletke, ne tako kot danes. Ročne spretnosti so samo preizkus, če je nekdo sploh sposoben za tovrstno izobraževanje, ne pa neka huda prednost. Sicer ne vem, v kakšnem razmerju se sploh upošteva pri vpisu, nikakor pa ni krivično, da se pričakuje in zahteva uspeh pri takšni omejitvi vpisa. Če je hči imela resno željo do vpisa, potem bi morala temu posvetiti mnogo več energije. Danes je, z zadostno količino dela, lahko vsak povprečen učenec odličnjak, z vrhunskim povprečjem. Le da eni morajo za to delati več, drugi manj. Ni pa nemogoče.
Sem oddala, preden sem se spomnila tega primera:
https://www.rtvslo.si/uspesna-slovenija/robert-lesnik-imeti-zaupanje-vase-nihce-drug-ne-bo-spremenil-stvari/333986
To je krivica, da nekoga s takšnim talentom ne prepoznajo tisti, ki ocenjujejo talent in kjer je talent pa bistvenega pomena za vpis. Ampak, nauk, Lešniku to ni bila krivica, ampak zgolj sunek naprej, višje in boljše.
