Zakaj so eni otroci tako agresivni ?
Kakšna motnja je to ? v naši šoli imamo primer enega fanta v 5. razredu, ki se mu čisto utrga, brca v učiteljice, tepe prvošolce. Ta fant ima redne obiske psihologov, pa starši morajo skoz hoditi v šolo, a mulc je zmeraj slabši. Kaj se dogaja v takem otroku, da je tako agresiven ? Mi je pa njegov oče en tak čudak, deluje mi malo psiho… A je to odvisno samo od vzgoje. Jaz tudi nisem idealna mati, a je moj sin totalno neagresiven, nobenih težav nimamo, pa hodi v 9. razred. Pa sem sigurno naredila kakšne napake v vzgoji, kdo jih ne
Zakaj so eni otroci tako mirni in zaprti vase? Zakaj so eni otroci tako glasni? Zakaj eni otroci ne morejo biti pri miru? Otroci so različni. Moja hčerka je bila recimo vedno agresivna, njena brata pa nikoli. Zakaj? Nimam pojma, šolski psiholog pa tudi ne, ampak nam je dal dobre nasvete, kako situacijo obvladati in kako preprečiti, da bi agresijo obrnila nase, ker baje se to največkrat zgodi, če jo hočemo omejiti. Dobesdno učiti jo je bilo treba vsake reakcije, ker se je pač znala izraziti samo skozi agresijo. Zelo naporno za starše.
Ni tako preprosto. Kot so meni razlagali psihologi na primeru hčerke, je agresije več vrst. Le redko gre za klic po pozornosti. Taki otroci, ki rabijo pozornost, bolj nagajajo, kaj prevrnejo, ušpičijo. Pri agresiji pa gre za čustva, za to, da otrok drugače ne zna reagirati. Gre za izbruh, kot recimo pri odraslem, ki se razjezi in se ne more pomiriti. Tak izbruh je zelo težko obvladati, ko nastopi, zato moraš reagirati prej in otroka pomiriti, ga naučiti drugačnega reševanja težav, to, da jezo, nemoč izrazi na primeren način.
Ni tako preprosto. Kot so meni razlagali psihologi na primeru hčerke, je agresije več vrst. Le redko gre za klic po pozornosti. Taki otroci, ki rabijo pozornost, bolj nagajajo, kaj prevrnejo, ušpičijo. Pri agresiji pa gre za čustva, za to, da otrok drugače ne zna reagirati. Gre za izbruh, kot recimo pri odraslem, ki se razjezi in se ne more pomiriti. Tak izbruh je zelo težko obvladati, ko nastopi, zato moraš reagirati prej in otroka pomiriti, ga naučiti drugačnega reševanja težav, to, da jezo, nemoč izrazi na primeren način.
[/quote]
Slednje je lahko tudi posledica napr. razpoloženjskih motenj, vedenjsko motnjo, impulzivnosti, psihoze, traume, lahko pa je tudi vzrok organski zaradi kakšne poškodbe.
Da, takšen otrok lahko kasneje v življenju razvije hipohondrično motnjo s katero se zopet posveča sam sebi, sam sebi namenja pozornost…
[/quote]
Govoriš o egocentrikih(?)..
če se pa imaš rad in se spoštuješ, je pa normalno, da sebi tudi posvečaš pozornost, se pocrkljaš, skrbiš za svoje mentalno in fizično zdravje.. deliš svojo ljubezen ljudem v zasebnem življenju.. itd..
Ni tako preprosto. Kot so meni razlagali psihologi na primeru hčerke, je agresije več vrst. Le redko gre za klic po pozornosti. Taki otroci, ki rabijo pozornost, bolj nagajajo, kaj prevrnejo, ušpičijo. Pri agresiji pa gre za čustva, za to, da otrok drugače ne zna reagirati. Gre za izbruh, kot recimo pri odraslem, ki se razjezi in se ne more pomiriti. Tak izbruh je zelo težko obvladati, ko nastopi, zato moraš reagirati prej in otroka pomiriti, ga naučiti drugačnega reševanja težav, to, da jezo, nemoč izrazi na primeren način.
[/quote]
No, od nekje se je naučil takega odziva.. ne rodi se z njim. Ali pač?
Govoriš o egocentrikih(?)..
če se pa imaš rad in se spoštuješ, je pa normalno, da sebi tudi posvečaš pozornost, se pocrkljaš, skrbiš za svoje mentalno in fizično zdravje.. deliš svojo ljubezen ljudem v zasebnem življenju.. itd..
[/quote]
Ni bilo to mišljeno, mišljeno je bilo, da lahko kasneje takšen otrok razvije hipohondrijo preko katere se posveča sam sebi.. naprimer ustvari razne, simptome, fizične bolečine, obiskuje zdravnike, specialiste in si s temi dejanji namenja pozornost…
Ni bilo to mišljeno, mišljeno je bilo, da lahko kasneje takšen otrok razvije hipohondrijo preko katere se posveča sam sebi.. naprimer ustvari razne, simptome, fizične bolečine, obiskuje zdravnike, specialiste in si s temi dejanji namenja pozornost…
[/quote]
Aha, zato sem pa dala vprašaj v oklepaj.. zdaj razumem, kaj si mislil.
S svojimi dejanji do sebe kaže svoje samozavračanje, čeprav na zunaj išče sočutje in pozornost od drugih.
No, od nekje se je naučil takega odziva.. ne rodi se z njim. Ali pač?
[/quote]
Ni tako preprosto, da bi lahko s prstom pokazali na en sam vzrok. Kako se odzivamo na nekaj, je preplet različnih okoliščin, celo hormoni naj bi imeli prste vmes pa uravnavanje temperature pri človeku. Ljudje, ki jim prej rata vroče, baje prej ratajo jezni, zato imajo večkrat režave s svojo jezo. To je recimo ena od teorij, ni niti bistvena, hočm samo povedati, da se s tem vprašanjem ukvarja veliko strokovnjakov, pa mu še niso prišli do dna.. Enostavne razlage torej ni.
Ni tako preprosto, da bi lahko s prstom pokazali na en sam vzrok. Kako se odzivamo na nekaj, je preplet različnih okoliščin, celo hormoni naj bi imeli prste vmes pa uravnavanje temperature pri človeku. Ljudje, ki jim prej rata vroče, baje prej ratajo jezni, zato imajo večkrat režave s svojo jezo. To je recimo ena od teorij, ni niti bistvena, hočm samo povedati, da se s tem vprašanjem ukvarja veliko strokovnjakov, pa mu še niso prišli do dna.. Enostavne razlage torej ni.
[/quote]
Mogoče zato, ker radi komplicirajo ;).
Malo za šalo malo za hec, pa brez zamere..
Hormoni pa- saj veš, da se ženske večinoma izgovarjajo na pms.. pa se spet vprašam, ma kaka izjema sem to jaz, da se ne zgovarjam na to..
Mogoče zato, ker radi komplicirajo ;).
Malo za šalo malo za hec, pa brez zamere..
Hormoni pa- saj veš, da se ženske večinoma izgovarjajo na pms.. pa se spet vprašam, ma kaka izjema sem to jaz, da se ne zgovarjam na to..
[/quote]
Mogoče pa zato, ker se preveč ukvarjajo z simptomi in ne z vzroki, ker če bi odpravili vzrok bi ostali brez svojega dela (večnega odpravljanja simptomov).
Ja.. zato pa vprašam, ker začetne postavke se lahko bere v več smeri. :).
Pametni sprašujemo.. :).
[/quote]
Ali dobimo pozitivno pozornost od drugih ali ne, smo na prvem mestu dolžni si jo namenjati sami sebi, da počnemo, kar nam prinaša veselje in zadovoljstvo. Je pa treba vedeti, da pozitivne pozornosti drugih ne dobimo na pasiven način, ampak se moramo zanjo tudi aktivirati…
Ali dobimo pozitivno pozornost od drugih ali ne, smo na prvem mestu dolžni si jo namenjati sami sebi, da počnemo, kar nam prinaša veselje in zadovoljstvo. Je pa treba vedeti, da pozitivne pozornosti drugih ne dobimo na pasiven način, ampak se moramo zanjo tudi aktivirati…
[/quote]
Zato pa pravim, da je sodelovanje pomembno.. in tam ni prostora za pasivnost.
Neee…:) sumim pa, da si nekje mojih let… 🙂
[/quote]
Hehe.. se ne obremenjuje s svojimo leti, imam tudi gubice in kak siv las, ki je predčasno prišel..
Sem pa samo enkrat tu gor napisala koliko sem stara, sem še vedno toliko.. še nekaj mesecev bom.. Ne vem pa, če sva nekje istih let, po videzu mi dajo manj, po razumu več(če jim je za verjet je pa drugo.. ;).