Avto mi ni bil nikoli statusni simbol, le prevozno sredstvo. AMpak ob komentarjih raznih znancev sem začela razmišljati, če je mogoče kdaj pametno prikriti kak avto voziš?

Recimo, ko iščeš službo. Mislite, da ima kak vpliv na delodajalca, ki izbira nov kader, če opazi kak avto voziš? Jaz sicer, ko grem na razgovor za službo, ali grem z vlakom ali pa avto bolj daleč stran parkiram.

Kaj pa, ko začneš s kom zmenkovati? Kako gledate na to kak avto vozi potencialni kandidat/ka? Sem imela izkušnjo, ko sem se dobila z nekom, ki je bil čisto obseden s tem,d a bi zvedel kak avto vozim.

A ocenjujete ljudi po avtu? Če ima staro škatlo ali verjamete, da je izobražen, uspešen ali ne?

Ja itak bom ocenjevala ljudi glede na avto LOL
Dans ima marskdo doma kakšn hud avto, pa za burek nima.

Pa dobr, koliko si ti stara?

Glede na to, da poznam ogromno ljudi z dragim avtom in sobico pri starših, bi rekla, da je avto prej kontra simbol, sploh pri mladih do 30. leta.
V zadnjih letih sem spoznala res ogromno moških s kripami od avtomobilov, ki so bili sicer za slovenske razmere dokaj premožni s plačami med 3000 in 5000 neto, nekateri tudi maksimalno izobraženi, večinoma pa vsaj z diplomo. Eden od njih je malo po tistem, ko sva se spoznala, kupil drug avto, ampak rabljenega za okoli 12 jurjev, s tem, da je pol leta prej gladko skeširal 200 jurjev za stanovanje. Aja, na prvem zmenku mu je stari avto crknil in sem ga jaz morala peljati domov.

Jaz vozim 20 let star avto, sem espe in se mi zdi, da je moja kripa prej prednost kot ne, je nekakšen ice breaker, malo se pohecamo na ta račun in potem tudi poslovni pogovori lažje stečejo. Večinoma pa se mi zdi, da ne vidijo, s čim se pripeljem.

Če že tripam na kaj, so to veliki stari avtomobili, najraje kombi. Če bi torej tip rad naredil vtis name s plehom, je bolje, da se ne pripelje z novim, dragim avtomobilom, ali kakšnim malčkom.

Definitivno. Ravno statusni simboli ogromno povedo o cloveku. Veliko vec, kakor empiricno izmerljivi faktorji. Zakaj? Izmerljivi atributi izpricujejo preteklost, medtem ko statusni simboli izpricujejo motivacijo (pripadati neki skupini).

Dol mi visi za statusne simbole, ker me to ne opredeljuje kot človeka.
Mi je pa bil včasih všeč hrošček, kasneje pa novodobni sorodnik bitlček.

Mene osebno tudi odbijajo tipi, ki se na srečanje pripeljejo z dragim avtom. Kar interes zgubim zanj. Si mislim ali, da mu ga je foter kupil ali pa, da je vse, kar ima vložil v avto in da je zakreditiran do kraja, zraven pa mu mama položnice plačuje.

Ampak me pa presenečajo sodelavci, znanci, ki tako poudarjajo, da moraš imeti avto primeren svojemu statusu, da stara škatla ni ok, če greš na sestanek…

Lahko je statusni simbol, lahko nadomešča nek manjko lastnika.
Meni je prevozno sredstvo, ki me popelje kamor in kadar želim:)

Mene osebno tudi odbijajo tipi, ki se na srečanje pripeljejo z dragim avtom. Kar interes zgubim zanj. Si mislim ali, da mu ga je foter kupil ali pa, da je vse, kar ima vložil v avto in da je zakreditiran do kraja, zraven pa mu mama položnice plačuje.

Ampak me pa presenečajo sodelavci, znanci, ki tako poudarjajo, da moraš imeti avto primeren svojemu statusu, da stara škatla ni ok, če greš na sestanek…
[/quote]

So pač obremenjeni zaradi premajhnega falusa.

Evo, sem razmislila malo po svojih bivših in je bila vrednost njihovih avtov obratno sorazmerna z merami njihovega penisa ali vsaj spretnostjo pri uporabi orodja 🙂 Without fail.

Ne ljudi ne ocenjujem po avtih in premoženju. Jaz sem zelo preprosto narejena. Kdor mi je všeč ali kogar imam rada ga imam rada. Kdor mi ni všeč ali kogar ne maram ga nikoli ne bom marala z avtom ali brez.

Če pogledaš kvaliteto avtov na naših cestah (veliko se vozim po avtocestah) je v primerjavi z zahodno Evropo zelo homogena, malo avtomobilov izstopa.
Pozornost po mojem zbudijo samo “špice” v eno ali drugo smer – pri nas je smrtni greh, če se pripelješ z razmajano, zarjavelo kripo, prav tako te pa čudno gledajo z Maseratijem.
Statusni simbol po mojem rata šele v najvišjih krogih, ko si med sabo merijo …. em kaj že?

Zanimivo. Škoda, da niso moji znanci tudi taki :).
Imam kar nekaj sodelavcev, znancev, ki jim je statusni simbol ravno avto.
Jaz furam avto, ki je nov stal 10 jurjev, ampak je zdaj star 15 let. Dokler bo tehnično ok, mi bo pač ok. Ga je pa res rja že napadla, bo treba to uštimat.
Samo menda to ni primeren avto za uspešne, izobražene ljudi 🙂 in menda je to avto za pač reveže.

To so zakompleksnci. Primerno je vedno samo tisto kar si lahko brez pufov privoščiš in kar ti zadostuje (eni imajo raje avto za 10 jurjev in sliko na steni za 40 jurjev ne glede na izobrazbo. Odvisno od okusa in interesa.

Ja in? A je sramota, če uporabljaš isto stvar kot reveži? Zame ne. Če so pa tvoji sodelavci obremenjeni s tem, da se ne smejo dotikati istih stvari kot reveži, bi pa veljajo omejiti stike z njimi na najmanjšo možno mero. To zame niso baš neki ljudje, verjetno obremenjeni s svojo preteklostjo, ker izhajajo iz skromnejših razmer in nočejo, da bi jih karkoli še povezovalo z njihovim ubornim izvorom. Zdravijo komplekse na poceni način, se pravi s šminko, namesto da bi uredili notranje vrednote. Taki ljudje se zlomijo v najmanjšem pišu, ki jih pahne kakšno stopničko navzdol – sploh ni treba, da priletijo na dno. Zavedajo se, da so vredni samo toliko, kot je vredno njihovo okrasje, in brez tega niso nič. Če izgubijo denar, izgubijo družbo, ugled, položaj, ker sami po sebi očitno niso vredni nič oziroma se tako ocenjujejo.

Ja in? A je sramota, če uporabljaš isto stvar kot reveži? Zame ne. Če so pa tvoji sodelavci obremenjeni s tem, da se ne smejo dotikati istih stvari kot reveži, bi pa veljajo omejiti stike z njimi na najmanjšo možno mero. To zame niso baš neki ljudje, verjetno obremenjeni s svojo preteklostjo, ker izhajajo iz skromnejših razmer in nočejo, da bi jih karkoli še povezovalo z njihovim ubornim izvorom. Zdravijo komplekse na poceni način, se pravi s šminko, namesto da bi uredili notranje vrednote. Taki ljudje se zlomijo v najmanjšem pišu, ki jih pahne kakšno stopničko navzdol – sploh ni treba, da priletijo na dno. Zavedajo se, da so vredni samo toliko, kot je vredno njihovo okrasje, in brez tega niso nič. Če izgubijo denar, izgubijo družbo, ugled, položaj, ker sami po sebi očitno niso vredni nič oziroma se tako ocenjujejo.
[/quote]

O tem bi veljajo razmisliti. Sicer ravno jaz izhajam iz zelo revnega okolja, ti moji sodelavci pa večinoma precej bogatega (finančno). Je pa kar dosti takih, ki pa res izhajajo iz revnega okolja (v otroštvu) in se v odrasli dobi z dragim avtom vozijo. Tako, da v večini primerov po mojem kar velja to kar pišeš.

Eden od naših politikov, ne bom povedala kdo, ko je že bil doktor na svojem področju in s kariero, je vozil starega cliota od mame. Ker je pač večino poti opravil s kolesom, potoval je z avionom ali vlakom in mu je bilo popolnoma nesmotrno vzdrževati lasten avto.
S tem, da so tudi njegovi starši nesramno premožni, ampak nikoli pa niso bogastva razkazovali na ta način. Celo sram bi jih bilo tega in so otroke vzgajali v skromnosti.

Jaz pa ocenjujem ljudi po avtomobilu, ampak ne po vrednosti avta, ampak po urejenosti.
Danes so tudi 15+ let stari avti lahko lepi, ce lastnik skrbi za njih. Druga stvar je cistost in nasmetenost avtomobila, kar veliko pove o cloveku.

Glede sluzbe ti pa lahko povem, da je 2x nisem dobila, ker sem se pripeljala z mozevim sluzbenim novim in dragim avtom.

To so zakompleksnci. Primerno je vedno samo tisto kar si lahko brez pufov privoščiš in kar ti zadostuje (eni imajo raje avto za 10 jurjev in sliko na steni za 40 jurjev ne glede na izobrazbo. Odvisno od okusa in interesa.
[/quote]

Sicer jaz ne bi imela tiste slike na steni, imam pa kake druge ideje kako zapravit denar (če bi seveda imela 40 jurjev viška :)) – svet je velik, ogromno lepot za videt, ogromno stvari za doživeti, ogromno se za naučiti.

O tem bi veljajo razmisliti. Sicer ravno jaz izhajam iz zelo revnega okolja, ti moji sodelavci pa večinoma precej bogatega (finančno). Je pa kar dosti takih, ki pa res izhajajo iz revnega okolja (v otroštvu) in se v odrasli dobi z dragim avtom vozijo. Tako, da v večini primerov po mojem kar velja to kar pišeš.
[/quote]

Očitno so ti starši znali zbuditi občutek samozavesti in da si vredna toliko, kot imaš v glavi in srcu. Mnogi so zaradi denarja zakompleksani, tudi če ga imajo, in te komplekse prenašajo naprej na otroke. Saj tudi jaz poznam bogate ljudi iz bogatih razmer, ki še vedno potrebujejo takšno potrjevanje. Lahko, da je med njimi tudi kak iskren ljubitelj dobrih avtomobilov, ampak to so bolj izjeme.
Midva s partnerjem imava oba stare avte, vlagava v druge stvari, pa tudi tukaj dokaj smortno. Imava pa res svega in svašta, ampak rabljeno, poceni, majhno, skromno … recimo star avtodom, staro hišo za vikend, itd. En kup vsega, celo leto bi morala imeti dopust, da bi vse izkoristila 🙂 Pa še ostane kaj za finančne naložbe. Če pomislim, da bi lahko za dva avta dala toliko kot za čisto luštno hišo na idiličnem kraju 45 minut iz Ljubljane, se mi zdi to res traparija vseh traparij. Za en povprečen avto dobiš že malo jadrnico za dva, na primer, ki je ob primernem vzdrževanju večna.

za dnevno uporabo imam avto v višini moje letne plače, obdržal pa ga bom vsaj 15 let.
Kupil sem ga, ker se višje sedi in ima velik notranji prostor, da lahko kdaj prespim v njem.

za “status” ☺ imam pa šajnija …
Sicer pa menim, da ima ob vsej ponudbi vsakdo svoj princip, mero … zakaj si kupi nek avto
Največje hece sem doživljal, ko sem imel kot tretji avto Yugo 45 … so se vozniki z boljšimi avti umikali njegove bližine na parkingih ☺

Sicer jaz ne bi imela tiste slike na steni, imam pa kake druge ideje kako zapravit denar (če bi seveda imela 40 jurjev viška :)) – svet je velik, ogromno lepot za videt, ogromno stvari za doživeti, ogromno se za naučiti.
[/quote]
No vidiš jaz pa bi jo imela tudi za 500 jurjev če bi si jo lahko privoščila pa si je ne morem ker za pol milijona lahko kupim nepremičnino naprimer. Če bi bila milijonarka bi imela pa kar oboje sliko in nepremičnino 🙂 ampak zase in ne za druge. Okusi so različni. Skupno jim je le to da za vsak okus rabis denar.

Tole kokodakanje o avtomobilih, jah, nevoščljivci, ki si ne morejo privoščiti dobrega avta, se tolažijo s takimi zapisi, da so lastniki boljših vozil važiči, slabiči itd… To je en sam blef, vsak, ki bi si lahko privoščil, bi verjetno si, ker pa vas večina tule ne seže niti do nekega povprečnega vozila, potem takole na počez udrihate po ljudeh, ki so bolj uspešni od vas. Podobno je z lastniki malih tičev, zagovarjajo tehniko in tezo, da velikost ni pomembna, hkrati bi pa sami, če bi lahko zamenjali tiča, le-tega takoj zamenjali za konkretno batino. Tako, da vsem vam želim da še naprej jokcate in ste nevoščljivi vsem, ki so sposobnejši od vas. Veste, ne razmišljajo vsi enako kot vi, vaša resnica ni edina prava….

Vecina komentatorjev ocitno ni domaca s pomenom pojma statusni simbol. Slednje je vse, kar navzven izpricuje status posameznika v druzbi, s katerim se identificira.

To je lahko avto, prstan, udejstvovanje pri dolocenih izbranih aktivnostih (v druzbi dolocenih posameznikov), slika na steni, razglednica s potovanja…

Sploh ni res. Jz si recimo NIKDAR , ampak res nikdar ne bi kupila avta za recimo 100 jurjev.
Ker osebno ne verjamem, da je res vreden tega denarja in ker se mi zdi kretenizem prve vrste toliko dajati za prevoz.
Enako, kot za čevlje ali cunjo ne bi dala 600 €, ker me ne prepričaš, da je res desetkrat boljša od tiste za 60.
Najdražje stvari so narejene za preseravanje (drugega izraza ne najdem) ko je treba pokazati denar. Uporabnost , kvaliteta sta tukaj popolnoma nepomembni…