je čas za alarm
Kaj si misliti oz je to normalno ali pa naj našpičim ušesa? Mož ni nikoli zahajal po lokalih, na kavice, pijače… To se sedaj dogaja dnevno, pogosto za vikende. Naenkrat se vozi s sodelavcem (ja, drži, ne natolcevat o sodelavki), ampak – kavica zjutraj, kavica/pivo popoldan. Potem komaj domov. Ena urca sicer, ampak…. No, za vikende pa se jih dobi več – popolnoma slučajno…klic, kje si in….se dobijo. Pade pivo, dve, tri…. Jaz doma, ali pa se pač dobim s prijateljicami. Ne, čakala ga pa res ne bom. In ko mu rečem, kako se s tem strinja prijateljeva žena mi reče da to ni njegov prijatelj. To so vse sodelavci ali kolegi. Prijateljev nima. To so moževe besede. A bi moški preživel več ur z nekom na pijači (kar včasih ni), če tega nima za prijatelja? Res da k nikomur ne gre domov, se pa srečujejo na kavi, v lokalu, se slišijo po telefonu (ja, službeno – če naj verjamem). Pogovori pa nato tečejo o vsem, samo o službi ne. Sem slišala, ko je bratu govoril o eni ženski, ki lovi moške, pa si tega o njej nikoli ne bi mislil, če mu ne bi na pijači kolega povedal, kakšne težave je imel doma zaradi nje. Ok, ampak….res ne razumem tega početja kar naenkrat. Če grem jaz kam (na dva do tri mesece s prijateljicami za tri urce), absolutno ne bo doma tudi njega (na srečo otrok lahko ostane sam, saj ni več tako majhen). In ja – jaz imam teden dni vnaprej dogovorjeno da si splaniramo doma, on pa dobi popolnoma slučajno klic?! In mora iti… In kar me najbolj moti ter boli – midva pa nikamor!!!! skupaj. Ni časa, ni denarja…. Vedno je nek izgovor. Sedaj pa – naj bom previdna, ali pa je res to popolnoma normalno funkcioniranje moških???
Na tvojem mestu bi tudi jaz šla malo v inšpekcijo. Tudi moji bivši se je proti koncu zakona začel veliko več družiti s sodalevci in sodelavkami na pijači med ali po službi. No, malo po ločitvi je začel z eno sodelavko, danes sta poročena. Ne pravim, da je tudi pri tebi kaj na tem, pa vendar, bodi previdna.ljudje se spreminjamo.
mah, to ni odnos, v katerem bi jaz želela bit. da pridem zadnja na vrsto, da človeku ni do druženja z mano. to ni posesivnost, kot bi hotele ene na vsak način dokazat ampak čisto dejstvo
mož in žena si morata biti prva, da lahko veza funkcionira normalno. sicer je to samo neko zajedanje, finančno, delovno… skratka neko izkoriščanje sočloveka, da lahko sam komot živiš in teraš svoje lastne interese dalje.
avtorica, kaj boš ti naredila, je tvoja stvar. dejstvo je, da moža ne moreš prisilit, da je raje s tabo, kot pa s “kolegi”
dejstvo pa je tudi, da se ti ni treba sprijaznit z vsakim sranjem, ki ti ga servira.
Me veseli, da me nimate za posesivno ženo, kajti to res nisem, niti ne želim biti. Želim pa, da bi imel čas tudi zame, da bi mu prijala kavica (ali pivo) v lokalu tudi z mano. Ne pa, da z mano pa nima časa ali ima ogromno za delati… Res pa me moti, da so to po njegovem samo kolegi, sodelavci. Niti jih nima za prijatelje (prijatelji niso, ker ne gre k njim domov, je njegova obrazložitev!). Res me skrbi to obnašanje, vsi ti neumni poskusi obrazložitve kaj in kako. Najbolj pa me boli, ker jaz povem da grem ven, on nikoli, potem naslednji dan pa od otroka izvem da je bil sam, ker je ati “moral” nujno iti. (in to med tem, ko se jaz zabavam, ker mislim kako je doma vse pod kontrolo, urejeno…) Enostavno me bo naslednjič strah, kaj če se doma kaj zgodi? A bo ostal doma ali bo ponovno nekaj vmes skočilo? In to ne za pol ure, ampak za 4-5 ur!! Razložiti mu – ne bo uspešno, kajti napadel me bo, da mu ne pustim ven. Ko mu je soseda rekla, da kako pa ta (pozna namreč enega “kolega” od moža)ni njegov prijatelj, če sta dnevno včasih celo 2x na kavi, je bil pa tiho. Da s kolegi ter znanci ne hodiš toliko na pijače. Torej so tudi drugi opazili spremembo.