Z mojim sva minuli vikend ožji družini povedala, da pričakujeva naraščaj. Moji so bili veseli, smo se pogovarjali o nosečnosti, spraševali so me po spolu, če sva že kaj kupila, kako bo fajn, ko bom rodila, kako se bomo cartali, vozičkali, pokazala sva slikice… Ko pa sva povedala njegovim, je bila čisto druga slika. Seveda so nama čestitali, nato pa je tašča začela s svojimi litanijami, kako je bilo v njenih časih. Kako se je ona počutila, kako je grabila seno do zadnjega dne nosečnosti, pa bila potem sama za vse, ker moža nikoli ni bilo doma, skratka, ni da ni, samo jaz, jaz, jaz. Da bi me pa morda vprašala kako se jaz počutim, v katerem tednu sem, kako sva sprejela novico, kaj je rekla gin na pregledu… Tega je pa ni zanimalo. Saj je že na splošno taka, da čisto vsako temo obrne v to kako je ona to delala, kako se je ona počutila…. Ampak to je bil moj trenutek, ko naj bi se pogovarjali o najinem otročičku, ne pa da vsi poslušamo njena nakladanja.

Jah, pa kaj, no, malo jo je prijela nostalgija in je ovedala, kako je bilo, ko je bila ona noseča, se vsaj spomni svoje nosečnosti s svojim sinom, saj veš, to je tisti, ki je tvoj mož in bodoči očka tvojega otroka, tako da tašča ni govorila o sebi, ampak o tvojem možu!
Mogoče je pa želela, da jo bolje spoznaš, odprla se ti je, sprejela te je v svojo družino, povedala ti je nekaj o sebi in o tvojem možu…

Kaj pa tvoja mama, je že pozabila, kako je bilo, ko je bila noseča s tabo? Lahko bi ti povedala, kako je bilo, ker te stvari običajno ženske podedujemo po mamah in je v bistvu zelo pomembna stvar, da veš, kaj in kako je bilo z mamo v nosečnosti (menstruacija, mena in podobno), ker bo verjetno enako s tabo.

In kaj naj bi se pogovarjali o tvojem otročku, ki ga še nikjer ni? Če bi te pa spraševala osebne stvari, bi pa napisala, da je firbčna in da hoče imeti vse pod kontrolo in da vtika nos tja, kjer jo nič ne briga.
Nečesa ti hudo manjka,.Kaj je to, pa sama ugani.

Ma daj odrasti že in sprejmi dejstvo, da smo ljudje pač različni.

Pogooglaj conversational narcissist

Si v občutljivem obdobju in verjemi, tašča ni mislila nič slabega. Podoživela je prihajanje na svet tvojega moža in ni ji bilo lahko. Na nek način je opozorila svojega sina, da bo več s teboj v tem obdobju. Ona je bila sama. In tudii ona bo babica vajinemu otročku, spoštuj jo in ona bo tebe. Za sožitje pa se tudi malo potrpi.

Moja je ob najini novici, da pričakujeva donenčka, rekla, da vprašanje, če bo še živa takrat, ko se bo dojenček rodil. Nekak smo vsi ostali brez besed … Bila je stara 58 let in imela je ‘vse’ bolezni tega sveta …. Beri: zdrava kot dren. No, ta najin otrok je star zdaj 15 let in ona je še vedno tu, še vedno se vsak obisk pogovarjamo o njenih boleznih, poleg pa veselo vse po vrsti poje, pije kar teče in komandira moža, kaj je treba narediti. Ona ne more, ker je bolana … Že odkar jo poznam … Pa da ne bo razumljeno narobe. Vse dobro ji želim, ampak svoje ‘bolezni’ izkorišča že vsaj 20 let …

Joj, kako so meni te zgodbice o taščah in snahah všeč. Kar srce mi zaigra.

Nikakor ni nujno, da če bo ona spoštovala taščo, da ji bo tašča spoštovanje vračala.

zakaj nobena snaha tako izčrpno negativne nastrojenosti ne nameni proti svoji mami? Uboge tašče, mnoge si ne
zaslužijo takih snah kot avtorica, ki je komaj vstopika v to družino. Možje, kje ste?

Čestitam.
Nosecnost je naravni pojav in iz tega delati nek halo nima smisla.
Niti si prva ne zadnja v pričakovanju naraščaja.

A tašča je bila pa prva in zadnja, ki je rodila, da po 30 letih še to podoživlja in dela halo iz tega?

Najprej ti čestitam za nosečnost in želim vse najboljše: veliko zdravja in dobrega počutja!
Takih ljudi kot je tvoja tašča je veliko: navajeni so govoriti o sebi in izključno o sebi. drugim niti niso sposobni prisluhniti. Ni rečeno, da je zato slaba ženska.
Poznam tudi ženske, ki celo življenje govorijo o svojih porodih: kako so strašno trpele in opisujejo do podrobnosti “vse dogajanje”. Verjetno so ob porodih doživele travme, ki jih niso nikoli prebolele. Treba se je zavedati, da nekoč se ni ujčkalo niti nosečnic, niti porodnic. Danes imajo porodnice pri porodu pri sebi može ali partnerje, dulo, protibolečinska sredstva ali pa epiduralno analgezijo. Včasih je bila pri porodu babica, zdravnik je bil prisoten samo v primeru zapletov. Babice pa so bile nekatere dobre, nekatere pa zajedljive in žleht. Danes so večinoma vse babice prijazne in spoštljive do porodnic. Ni pa bilo vedno tako.
Jaz ti vseeno svetujem, da se potrudiš za dober odnos s taščo. Tašča pripada tisti generaciji, ki je bila drugače vzgojena kot ste današnje mlade ženske.
Prav je, da se časi spreminjajo. Prav je, da se poskrbi za zdravje in dobro počutje nosečnic in porodnic. Srečno.

A tašča je bila pa prva in zadnja, ki je rodila, da po 30 letih še to podoživlja in dela halo iz tega?
[/quote]

Za taščo velja isto

Ok po eni strani ti dam prav po drugi pa tudi malo ne. Če mora biti vedno vse po njeno, se morate vsi samo o njej pogovarjat,…..bog pomagaj. Jst bi od take kure stran letela pa mi dol visi za njo in njenega sina. Po drugi strani pa nisi ne prva in ne zadnja, ki je noseča. Skratka nič posebnega se ti ni zgodilo. To, da so tvoji tako zelo navdušeni je (verjetno) samo trenutno. Pri kolegici so tudi bili prvič vsi happy, ko je povedala, da je noseča. Pa vse je bilo joj ful fajn pa kako bodo vozickali pa pazili na dojenčka,… Ko je rodila so si doma naredili žurko za celo žlahto (samo njena žlahta). Ko je prišla domov iz porodnišnice so se pa vsi poskrili ter dojenček nikogar več ni zanimal. Tako, da lahko tudi tvojo žlahto navdušenje hitro mine. Ti si noseča, ti boš rodila, ti boš zanj skrbela…..ne pa oni. Sam povem.

Ne glede na to, kako bi tašča odreagirala, bi bilo napačno. Ženske mama odpustite vse pa se lahko še ne vem kako vtikajo v vaša razmerja in vzgojo p avam odnašajo ta zadnje in jih čakajo copati že ob vhodnih vratih v večini pa imajo celo ključ od stanovanja. Vsak dan jim lahko v nedogled poročate vse o vsem in vseh pa je s tem vse ok.
Pri taščah pa je druga zgodba. Ali se za vas premalo zanima ali preveč. Bog pomagaj, da bi se njen sin slišal z mamo več kot 1x tedensko, ker je drugače mamin sinko. Za obisk se je potrebno v naprej napovedati in upoštevati vsa vaša pravila. O vzgoji otrok pa tako ali tako nimajo pojma in vnukov vartsvo brez treh A4 formatov navodil sploh ne dobijo.

Sem ženska pa sem imela res grozno taščo, ampak sva s skupnim delom prišle na zeleno vejo. Ona je imela slabe izkušnje s svojo taščo in zakonom in je nekako predvidevala, da je povsod tako. No, pa sva počasi prišle do tega, da pa le ni tako. Je pa res, da sem jo jemala kot mamo svojega partnerja, ki ima do naju, najinega razmerja in vnuka iste pravice kot moji starši.

Nosečnost pa je lahko huda reč, kar se tiče hormonov in ne si privoščiti en kup zamer samo zato, ker nekdo ne odreagiira kot bodo vaši hormoni želeli.
Vaša tašča pa je prav zares lahko en krvoves, ki pa bo vseeno imela krasno vez z vnukom ali pa ne, ampak to rešujte po porodu, ko bo bitje dejansko prišlo na svet.

lp

Kaj pa bi ti rada poslušala ? Da bi govorili samo o tebi in tebi in še enkrat tebi. Si pač noseča tako kot milijoni žensk in zaradi tega še nisi center vesolja.

A tašča je bila pa prva in zadnja, ki je rodila, da po 30 letih še to podoživlja in dela halo iz tega?
[/quote]

Bolj je zalostno, da je njena mama po 30 letih pozabila, kako je bila noseca z njo…
Tudi ti si ocitno pozabila na to obdobje v svojem zivljenju… Po koliko letih? 5? 10?

Bolj je zalostno, da je njena mama po 30 letih pozabila, kako je bila noseca z njo…
Tudi ti si ocitno pozabila na to obdobje v svojem zivljenju… Po koliko letih? 5? 10?
[/quote]

Nič nisem pozabila, sem pa dovolj obzirna, da v situaciji, ko nekdo z menoj deli pomembno novico iz njegovega življenja, pustim, da človek, pove, kar ima za povedat, pokažem interes, zastavim tudi kakšno vprašanje, in na splošno ne silim sama v ospredje s takojšnjim izpostavljanjem, kako se je meni tudi že nekaj podobnega zgodilo enkrat.

Se opravičujem za direktnost, ampak to, da je tašča nekoč bila noseča, je jasno, če njen sin sedi zraven. Snahina nosečnost je pa novica. In v tej situaciji je vprašanje, kako se ta moment počuti snaha, bistveno bolj aktualno od obujanja spominov na to, kako se je pred 30 leti počutila tašča.

v bistvu sta obe isti, obe bi radi bili v središču pozornosti, tale jok, kako se niste o tebi pogovarjali je meni osebno malce nezrel in otročji. ja, pač jih ni zanimalo toliko, ker imaš opravka z egocentriki, ki jih zanima zgolj lastno počutje. ampak ti nisi kaj daleč od tega. saj te ni zanimalo, kaj ima tašča za povedat.

ko sem bila jaz noseča, sem tudi poslušala vso tirado taščinega zadnjega poroda. ji priznam, je moralo biti res grozno. pa kaj. jaz ne travmiram, če vsi ne skačejo okoli mene.

sem prepričana, da boš dobila še dovolj priložnosti, da boš v središču pozornosti. razen, če ne bo svakinja tudi zanosila. pol bo pa hudič, ker bo bolj pomembna od tebe.

mislim, da bi morala ti malo pregledati svoje prioritete. važno je, da si v središču pozornosti tvojemu možu. ali vsi ostali skačejo okoli tebe, ali ne, je po mojem bolj stranskega pomena.

Okej, daj povej, v kateri poziciji je prišlo do oploditve. Misijonarc? Doggy?

Nič nisem pozabila, sem pa dovolj obzirna, da v situaciji, ko nekdo z menoj deli pomembno novico iz njegovega življenja, pustim, da človek, pove, kar ima za povedat, pokažem interes, zastavim tudi kakšno vprašanje, in na splošno ne silim sama v ospredje s takojšnjim izpostavljanjem, kako se je meni tudi že nekaj podobnega zgodilo enkrat.

Se opravičujem za direktnost, ampak to, da je tašča nekoč bila noseča, je jasno, če njen sin sedi zraven. Snahina nosečnost je pa novica. In v tej situaciji je vprašanje, kako se ta moment počuti snaha, bistveno bolj aktualno od obujanja spominov na to, kako se je pred 30 leti počutila tašča.
[/quote]

Ljudje smo si različni, jaz zelo malo sprašujem, ker se mi zdi, da če kdo želi kaj povedat, bo povedal sam, brez da jaz sprašujem in silim v njega. Avtorica pravi, da so o njeni ful spraševali. Kaj misliš, če bi tudi tašča tako ful spraševala, da je ne bi imela tale snaha za vsiljivo in ferbčno staro babo?

Če mi kdo kaj govori, poslušam, komot sem tiho, kimam, kdaj kaj pripomnim, da pripovedovalec ve, da ga poslušam, včasih kaj vprašam, če je kaj nejasno, a sem v gavnem tiho in poslušam. A če ta drugi ne govori, potem govorim jaz, ker sedeti tiho za mizo z nekom, ki pričakuje vprašanja, da bo kaj povedal, mi je bedno in ker ne sprašujem, potem pač govorim ali o temi, ki jo je odprl ali pa kaj šestnajstega, včasih tudi o sebi in svojem doživljenju, če se že lahko navežem s tem na odprto temo.

Sem tudi tip čoveka, ki rada poslušam tuje zgodbe, vedno se iz njih nekaj naučim, včasih kaj je dobro, včasih kaj je slabo, včasih mi je zgodba tuja, a jo shranim v spominu in kdaj prav pride, kdaj tudi ne, včasih imam sama kakšne dileme in iščem rešitve, poslušam druge in njihove ikušnje ali mnenje, ni rečeno, da bom naredila tako kot oni, največkrat v bistvu ne, apak zberem tuje zgodbe in si skupaj z njihovimi dribci ustvarim svojo.

Torej, ljudje smo si različni in večinoma delujemo tako, kot bi si sami želeli, da drugi delujejo do nas, težko je ozavestit, da drugi delujejo drugače in težko se je temu prilagoditi, sploh pa pri ljudeh, ki jih ne poznamo dobro.
Glede na zapis avtorice, se meni zdi, da sta si obe s taščo precej podobni in je tudi zato ta situacija avtorico zmotila. Saj je menda jasno, da si večina moških izbira žene po vzoru mame? :)))

tale tema me spominja na cuf žensk na forumu nosečnost, ko je tja zajadrala ena zelo zelo priljubljena forumašica. je pač zanosila in se je s svojim čvekanjem in čebljanjem prestavila tja in s sabo potegnila cel kup osebkov. njene teme so bile najbolj oblegane in komentirane in ni bilo dolgo, dokler nekaj zapostavljenih ubogih nosečk ni prosilo Primoža, takrat lastnika portala, da naj jo za božjo voljo blokira, saj imajo tudi one pravico bit med bolj branimi :))))