Velikokrat slišim/vidim, kako se je nekdo iz normalnega javnega faksa prepisal na neko X privat šolo, ki ima sedež kar v kaki industrijski coni in tam potem opravljajo ekspresna predavanja popoldne. Kakšen folk tam uči na teh šolah sploh?

Kaj so to za ene šole npr.:

– Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani
– GeaCollage
– B&B
– DOBA
– EMUNI University,
– Alma Mater

Kaj se dogaja s klasičnimi faksi npr. Fakulteta za šport, Pravna Fakulteta, Upravna Fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za matematiko in fiziko..

tko no, a doslejšnje fakultete niso zadostovale za potrebe naroda?

Ljudje se slikajo z diplomo B&B v rokah pa sploh ne vem kaj naj si mislim, a gre za legit ali za fejk.

Če se prepišejo, so vsaj izkusili pravi faks.

Marsikdo ga ni, pa gre na te neke diploma zadeve, kar je načeloma čisto ok. Samo ti ljudje se potem obnašajo kot da vejo, kaj pomeni dejansko na faks hodt, kaj pomeni cele dneve bit na faksu, dam hodit s kupi naloge, imet po 10 izpitov v enem mesecu.

A kao izobrazbo imajo pa isto.

Načeloma, glede na to kar vidim, gredo na te faksi ti, ki jim je vseeno iz kje diplomirajo, ampak je fora samo to, da pač diplomirajo. Ker to rabijo za _____________________ (vstavi poljubno)

Bolj kot ima šola (namenoma napisano šola in ne faks) fensi naziv, večji tralala je vse skupaj. Ko bi imeli vsaj en predmet slovenščino, dovolj že na srednješolski ravni, bi bila vsaj kakšna korist. Materiala za izpit na eni od teh šol je približno toliko, kot je za lažji kolokvij na kakšnem resnem faksu. Sem videla material, ki ga imajo za kolokvij, pa je bilo približno toliko, kot imaš za predelat kot priprave na vaje na resnem faksu. Seveda gre le za lahko razumljiv tekst v slovenščini, brez formul in zapletenih grafov. Zbode me pa predvsem to, da delajo okoli svojega študija večji cirkus kot kemiki, medicinci, farmacevti.
Za Univerzo Sigmunda Freuda pa ne cem.

Poznam dekle, ki je diplomirala v geacollegu, pa zdaj dela v trgovini na meji, podobni kot je bil Kompas shop, kjer zadošča tudi 5. stopnja izobrazbe, tako, da nevem, koliko ji je faks koristil. Sama vedno pravi, da se je na faksu naučila veliko jezikov, saj res tekoče govori angleško, špansko in italijansko, a kolikor jaz razumem ji je ob faksu ostalo ogromno prostega časa za učenje jezikov, ne pa, da se je tam naučila toliko.
Ostalih ne poznam, slišim pa dovolj pohval na račun fakultete Sigumnda Freuda. Tja se lahko vpišejo tudi na dodiplomski in podiplomski študij, a večina, ki jih poznam je tam študirala, ko je bila že redno zaposlena in je imela diplomo kakršnekoli družboslovne smeri, potem pa tam plačaš in se dve leti izobražuješ za psihoterapevta, ogromno tudi delaš kot psihoterapevt, saj imajo veliko prakse. Na prvo žogo veliko ljudi reče, da so to sami šarlatani in da bi oni šli na psihoterapijo le k psihologu, ampak kolikor je meni znano ima po magisteriju iz psihologije ta faks narejenih tudi veliko psihologov, saj ti da dodatne kompetence. Jaz sem po nenadni smrti partnerja hodila na terapijo naprej h klinični psihologinji, nato še k psihoterapevtu in moram reči, da mi je psihoterapevt veliko bolj pomagal, saj mi je bil bolj všeč njegov pristop, res sem se mu lahko odprla … Tako da, nekaj jih očitno naučijo, kaj več pa ne bi vedela. Mislim pa, da je to edini faks v Sloveniji, ki izobražuje za psihoterapevte.

Cel kup jih je iz JU in drugih velikih sistemov, kjer je pomembna samo stopnja izobrazbe.
Predstavljaj si zaposlenega 40+, ko od njega po spremembi sistemizacije delovnega mesta čez noč zahtevajo VI stopnjo izobrazbe. Izberejo pač najlažjo možnost, pa še delodajalci jim pogosto povrnejo stroške študija.

ne moreš sodit kar poprek.

možu je služba plačala doba fax, ker je pač rabil naziv, oni so hoteli imet nekoga z nazivom, z njegovo strokovnostjo in delom pa so bili itak zadovoljni. saj fax ga česa posebnega ravno ni naučil, je pač v stroki, kjer največ velja lasten angažma.

no, potem se je zaposlil kot inženir v tujini in se popolnoma enakovredno kosa s tistimi, ki so naziv pridobili na faksu, ki je član univerze.

njegov brat je naredil isti faks, na isti način, ker pa je totalno levi za karkoli v zvezi s tem, o čemer je diplomiral, si lahko svoj naziv inženir samo nekam vtakne in še dejansko naprej dela kot monter/varilec. ampak je pa inženir. z diplomo.

imaš cel kup ljudi, ki imajo strokovne nazive s teh kvazi faksov, pa s od strokovnosti ni od njih. tam neke kritične presoje diplomantov ni. diplomira vsak, ki je dovolj vztrajen, saj slej ko prej vsakega spustijo skozi sito.

univerza sigmunda freuda je pa čisto nekaj drugega. tam pa poučujejo drug koncept psihoterapije, kot je v uveljavi pri nas in je izpostava mednarodne privatne šole za psihoterapijo

https://www.sfu.ac.at/en/

Poznam eno, ki je končala gea college. Glupa ko točak, bi rekli naši nekdanji južni bratje, nerazgledana, ne zanima je nič v življenju, ne bere, ne hodi v kino/gledališče, ne ve nič o dogajanju po svetu … en velik NIČ. Prej je hodila na neko bolj podeželsko gimnazijo, pa že tisto ne vem, kako je spravila skupaj, no gea college pa menda itak vsak naredi kdor plača (oziroma mu plačata oči/mami).

Jaz naprimer hodim na SFU in sicer:

ker programa psihoterapija pač ni nikjer, razen na tem faksu, psihologijo sem končala na FF, zato so mi tukaj nekatere predmete, ki so enaki priznali, drugače je pa tukaj precej bolj praktično naravnan študij (obvezno veliko št. praske, kar je glede na poklic edino logično, pod nadzorom seveda), izredno pa zato ker sem redno zaposlena in seveda ne bi imela časa za reden študij…..je pa to visoko cenjena univerza s primarnim sedežem na Dunaju, tudi predavatelji so nekateri iz tam.
Pa tudi šolnina je bistveno višja in vsi ostali stroški glede študija, kot na ostalih omenjenih, kolikor vem

Zdaj so že magistri in najbolj smešno je, ko objavi na facebooku sliko in zraven napiše magistErska naloga. Še bolj kot smešno pa je žalostno.

Ampak taki so ponavadi veliko bolj samozavestni (samovšečni) kot pa nekdo, ki se je matral na navadnem faksu. Kao v osnovni sem imel dvojke, v srednji trojke, zdaj pa me poglejte, “kaj mi je uspelo”. Takih se je na daleč za izogniti.

Eni pa res potrebujejo zgolj zaradi naziva v službi, njih nekako razumem.

Samo če prav razumem je šel tvoj mož delat da faks samo zaradi naziva, ker so rabli enega s tem nazivom, ne pa da bi rabli enkoga ki ima znanja s tega faksa. Po vsej verjetnosti so to potrebovali za kakšna sredstva iz državne mavhe ne iz gospodarstva, ker tam jih običajno ne zanima naziv.
Podobno je pač s tistimi, ki jih jaz poznam, v JU je sistematizacija taka da če imaš 6. stopnjo imaš pač boljšo plačo, in kako lažje priti do tega kot pa na neki B2 ali kaj drugega. Pač izbereš lažji faksi in narediš nekaj izpitov pa to je to.

The faksov je za moje pojme čisto preveč tudi za poklice, ki rook na srce pač ne potrebujejo faksa. Še malo pa se bo nekdo spomnil faks za malarja.

Dugače pa kdorkoli gre na dodatno izobraževanje je samo pohvalno, pač vseživljensko izobraževanje je plus za vse. Če pa od kakršnega koli faksa, sr. sole, tečaja nimaš nič dodatnega znanja je pa pač to stran vržen denar in čas vsaj moj pogled je tak.

Po gimnaziji sem se vpisala na faks (univerzitetni študij) družboslovne smeri in ga tudi končala. Ker v svojem poklicu nisem nikoli delala, sedaj študiram ekonomijo na privatnem faksu Erudio, ki je dejansko v ind. coni Šiška 🙂 Primerjava: zagotovo univerzitetni študij bistveno težji, ampak…..bistveno bolj uporabna znanja dobivam sedaj, na Erudio, veliko je praktičnega dela in sam študij mi je mnogo bolj všeč. Če je nekaj težko, ni nujno, da je tudi uporabno in nikakor se mi ne zdi prav, da se slabšalno gleda na privatne fakultete. Tudi na “uglednih fakultetah” diplomirajo nerazgledani posamezniki, ki se pač napiflajo.

Da so to eni luzerji, ki pravega faksa niso končali, se prepisali, niso bili nikamor sprejeti, ali pa potem ko so bili stari že 30, vpisali na recimo Dobo, srednja šola končana pa recimo frizerska itd..ker pač so si plačali..
In žalostno je, da je dosti takih na kar nekaj položajih in krojijo našo usodo.
Mene bi bilo sram povedat, da imam končano Dobo, Gea college itd..
Mogoče tista šola za psihoterapevta še gre skozi, če greš tja že po končanem uni faksu.

Samo če prav razumem je šel tvoj mož delat da faks samo zaradi naziva, ker so rabli enega s tem nazivom, ne pa da bi rabli enkoga ki ima znanja s tega faksa. Po vsej verjetnosti so to potrebovali za kakšna sredstva iz državne mavhe ne iz gospodarstva, ker tam jih običajno ne zanima naziv.

rabili so nekoga z nazivom, ker je opravljal dela, za katera bi po pravem morali imeti inženirja.

verjemi, da ima dovolj znanja, da se lahko meri z vsemi, ki pridejo z “uradnega” faksa. če ne bi bilo tako, ne bi bil zmožen napredovati v tujini. je pa vedno delal v gospodarstvu in ne, nobenega državnega denarja ni bilo za njegov naziv.

Zaenkrat so pri nas zasebni visokošolski programi le na področju ekonomije in poslovnih ved, kvaliteta pa ni nič slabša kot na javnih, profesorji so isti, po eni strani je študij še težji, ker morajo študenti ogromno študijskih ur predelati doma, brez razlage, poleg tega ni kolokvijev, ki pri rednem študiju odnašajo rit študentom. Tako na izpitu študenti sami predelajo strokovno literaturo, ki je mnogokrat v enakem obsegu kot pri rednem študiju.
V tujini, kjer ljudje niso omejeni s socialistično miselnostjo, ki temelji le na “dobremu in kvalitetnemu” javnem izobraževanju, je večina najboljših faksov itak zasebnih.

Če bi bili vsi slovenski diplomanti tako super, strokovni, razgledani in sploh špica, ker so pač študirali na našem javnem faksu, bi bila verjetno Slovenija že neka jedrska supersila. Pač nismo. Nobena naša univerza ni med prvih sto najboljših na svetu. Sploh niso nikjer uvrščene. Toliko o njihovi strokovnosti in siceršnjih kompetencah. Kdo so profesorji, ki predavajo pri nas na javnih faksih? Kakšne strokovne, akademske kompetence imajo? Nekateri že, morda 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} njih, ostali so kar nekaj, nihče v svetu jih ne pozna, nihče ne povoha.

Ne vem torej, zakaj se vam zdi pomembno, da folk pri nas študira na “pravem” faksu. In da imate vi vsi tukaj sodelujoči neke kompetence, da o tem sodite.

Jaz imam diplomo našega “pravega” faksa. Imam pa tudi dva podiplomska študija v tujini, nimam niti pojma, ali sta bili univerzi državni ali zasebni. To me ni zanimalo. Zanimal me je program, kvaliteta profesorjev, kaj te naučijo. Študij v tujini je bil čisto nekaj drugega, kot pri nas. Mnogo več sem se naučila in z zadovoljstvom in veseljem sem hodila na predavanja. Za izpite piflanje ni bilo potrebno, pač pa dobro razumevanje snovi. Podobno, kot verjetno pri nas na zasebnih fakultetah. Jih sicer ne poznam dobro, sem pa prepričana, da so čisto OK.

Pa da ima tam ena končan tak faks pa da dela v trgovini…… daj poglej naokoli, koliko diplomantov slovenskih javnih faksov dela na blagajni v Merkatorju in streže po bifejih……

So pomembna znanja, ki jih ljudje imajo. Dober delavec je lahko samo tisti, ki dobro opravlja svoje delo, ni važno koliko piltkov in nazivov ima, dovolj je da izpolnjuje kriterije za delovno mesto, bolj pomembne so delovne izkušnje in znanja, ki jih ima in sploh ni važno kje jih je pridobil.

Vsak berač svojo malho hvali 🙂
Vsekakor je v mednarodnih vodah precej drugače, če imaš za samo eno izmed univerz, kot pa College za vogalom 5 ali kako drugo kvazi ekskluzivno ime.
V tem pogledu niti S. Freuda ne morem bogve kaj pohvaliti; pretirana cena za pri nas (še) nepriznan poklic. Sem se obrnila po pomoč po izgubi očeta, pa je bil snobovski nastop mladenke (študentke) tako odbijajoč… Predvsem bi se strinjala z avtorico posta, da je človek tisti material, ki je vreden pohvale in odgovornosti, ne pa pildek v njegovih rokah. Diploma le pokaže koliko širine si sposoben, koliko truda je bilo vloženega v tvoj “certifikat”. Tudi na Dunaju je zaposljivost brez vez kot psihoth. z našim teološkim faxom (sestra dela kot psihoterapevtka na kliniki za onkologijo). Sama pogledam, kje je človek pridobil znanja, hkrati pa mi je pomembna oseba kot celota.

Eh… ljudje ki so šli mal širša znanja nabirat.

Nekaj malega jih naučijo a je to daleč od primerljivega akreditiranim programom kjer učijo po sistemu. Ravno zadnjič sem naletel na gospodiča ki ima ne vem koliko teh višjih šol in tečajev opravljenih in ko ga poslušaš govori s takim zanosom da bi ga nepoznavalec imel najmanj za doktorja a ko pa gremo na osnove, ki jih prave fakultete učijo od začetka se jim pa kolca in bulijo vate kot da prvič slišijo.

Zdej tko je… ti ljudje se žal niso naučili razmišljati širše. Njim nekaj razložijo tako da mislijo da je le tista razlaga vse in edino sveto, pridejo v okolje z magistri pa samo debelo gledajo, ko vidijo da se da tudi drugače problem rešit kot so njih učili. Neke plodovitosti ni za pričakovat od njih ker ne razumejo določenih osnov, za katere so jim rekli da “tega tak ne bodo rabli vedet”.

Proti njim nimam nič, ker mi niso konkurenčni. Moti me le njihov odnos v smislu: “oni so pa edini ki kao res nekaj znajo”, ker imajo kakšno leto jalove začetniške prakse iz pometanja več.

Vem da se bo kdo našel v opisu in se počutil ogorčenega sam na koncu dneva rezultati dela govorijo zase.

Se povsem strinjam z napisanimi. Namen teh “fakultet” tipa SFU Ljubljana je samo nabiranje denarja ustanoviteljev. No, po eni strani je to prednost za številne “študente”, ki želijo na hiter način do raznih nazivov diplomant ipd. Daš denar in dobiš naziv, to je vse kar je.

in ti seveda veš, kako hitro prideš do kakega naziva na SFU….

in ti seveda veš, kako hitro prideš do kakega naziva na SFU….
[/quote]

Sej obiskuje privat faks.

Oba z možem imava diplome največje slovenske univerze (naravoslovna in tehniška smer), ampak ne morem rečt, da sva pridobila dober nivo znanja. Veliko sva morala pridobiti z dodatnim izobraževanjem v obliki seminarjev, samoizobraževanjem in praktičnim delom.
Tudi jaz sem imela neverjetno neumne sošolce/sošolke, ki so faks vseeno spacali, pa še danes ne morem razumet kako.
Glede na to, da na vseh faksih (zasebni in javni) delajo isti profesorji, jaz ne bi upala trditi, da so zasebni manj težki ali da so manjvredni. Vrednost faksa se pozna kasneje na delovnem mestu. In v javnosti vemo iz katerih fakultet prihajajo naši politiki, gospodarstveniki, učitelji, zdravniki,…
V tujini naprimer so vse boljše fakultete zasebne.
Čez eno leto, ko se bo vpisovala hči, bomo gledali predmetnik, reference in poskusili dobiti osebni kontakt s kakšnim bivšim/sedanjim študentom.

Ko sem pred tridesetimi leti hodila na VEKŠ, nismo imeli slovenščine, vsaj spomnim se ne. Tako da bi mi to po masi polpismenih magistrov, tudi iz univerze, bilo presenetljivo, če je danes v študijskem načrtu, ker potem bi bilo potrebno vrsto profesorjev trajno odstraniti iz izobraževa lnega sistema. Ok, pedagoški študiji verjetno imajo, čeprav, khm, bi morala vprašat prijateljico, če je imela na zg/geo.

Saj imaš povsod po raznih državah razne kar neki fakse. Velikokrat se tudi Slovenceljni priklonijo in ploskajo enemu, ki katerega čudnega v Ameriki naredi, ker ne vedo kateri so v Ameriki dobri in kateri kar neki. Enako tujci ne vedo kateri faks je v Sloveniji v redu in za kader, ki itak misli iti delati v tujino, bodo čisto v redu.

No jaz sem še leta nazaj hodila na privat faks (sedaj je pod univerzo, takrat še ni bil). Bilo nas je samo 100, predavanja so bila super (večina predavateljev je bilo iz realnega sektorja, ne neki akademiki ki še nikoli niso delali v stroki), vaje obvezne, poznali so nas po imenu, ogromno praktičnega dela smo imeli…..če sedaj gledam nazaj super šola. Žal sem bila pametna in šla raje na “zastojn” faks pod univerzo v zadnjem letniku. Bilo nas je čez 1k (z izrednimi ipd. skupaj), na izpit bi lahko prišel moj stric pa nihče nebi ugotovil, vaje si bil ali pa ne briga jih, predavanja dobesedno branje iz knjig, naučila se nisem nič! Še sedaj mi je žal da sem se prepisala. Diplomo sem naredila zlahka, zagovora sploh ni bilo.
Največja razlika je bila pa v tem da na prvem faksu nisem mogla biti lenoba, se “šlepat”, na drugem pa je bilo to lažje kot reči keks.
Tako da ne pametovat.
Sploh pa metat DOBO ki je študij na daljavo oz. izredno z recimo GeaCollege redno v isti koš…..bebasto do amena. Pa nisem bila študentka GeaCollege da ne bo pomote.