Razbijmo mite in predsodke o antidepresivih
Obstaja kar nekaj napačnih prepričanj in mitov o antidepresivih. To opažam tudi na tem forumu. Nekateri recimo antidepresive enačijo s pomirjevali oz. je za njih oboje eno in isto, kar seveda še zdaleč ne drži.
Na spodnji povezavi je navedenih 10 mitov in resnic o depresiji in antidepresivih. Izpostavila bi predvsem mit št. 6, ki govori o zmotnem prepričanju, da AD-ji povzročajo odvisnost, zato ga bom kar citirala:
6. MIT: “Antidepresivi provzročajo odvisnost. Ko jih enkrat začneš jemati, jih boš moral do konca življenja.”
RESNICA:
Antidepresivi NE provzročajo nikakršne odvisnosti.
To zmotno prepričanje je verjetno posledica tega, da je pri nekaterih potrebno postopno ukinjanje, saj sicer pride do t.i. “rebound” fenomena – ponovnega pojavljanja simptomov zaradi katerih smo zdravilo predpisali. Ne gre za odvisnost saj simptomi v nekaj dnevih izzvenijo, tudi če antidepresiv naglo ukinemo. Koliko časa se antidepresiv jemlje je odvisno od samega poteka bolezni. Navadno po prvi epizodi depresije ali anksioznosti svetujemo jemanje AD-ja vsaj eno leto, po drugi vsaj dve leti, če pa se bolezen večkrat ponavlja, je možno tudi doživljensko zdravljenje, so pa to redki primeri.
Poleg tega mita so omembe vredni še miti št. 4, 5 in 9. Zakaj ravno ti? Ker v temah o AD-jih opažam, da so tudi ti miti pri nekaterih ljudeh močno “zasidrani” v njihovih prepričanjih.
https://med.over.net/clanek/10-mitov-in-resnic-o-depresiji/
Namen te teme je predvsem, da se razbije mite in predsodke o ljudeh z depresijo, ki se zdravijo tudi s pomočjo AD-jev. V naši deželici je namreč to še vedno velik tabu. Zanimiv pa je podatek, da število depresivnih ljudi, ki jemljejo AD-je, v Sloveniji ni ravno skromno.
Toliko o tem.
Lep pozdrav, AD jemateljica
Potrebno je vedeti, da antidepresivi, anksiolitiki, EFT tehika, KVT, joga, šport, vera itd. nikakor ne popraviti psiholoških stanj. Realno se lahko slednja psihološka stanja popravijo samo z odpravo vzroka zaradi katerega so nastala. Vse drugo je lajšanje simptomatike, potuha, da se ne oseba loti korenitih sprememb, katere so nujno potrebne za odpravo vzroka in posledično stanja.
Jaz tudi pravim HB za AD. Moj brat jih jemlje in zdaj je skoraj normalen. Prej je bil čisto asocialen, zoprn, težek, neprebavljiv. Zdaj je skoraj prijeten in normalen. Jemlje kakšni dve leti in tudi on je bolj zadovoljen, ima več socialnih stikov, več prijateljev in celo punco si je našel. Prej bi bila to znanstvena fantastika. In pravi, da če bo treba do konca življenja, pa bo. Star je bil 50 let, ko je začel.
Kar tolaži se.
Pa bodi brez njih pa boš videla.
[/quote]
In kaj bo, če bo brez njih? Jaz sem jih jemala pred 10 leti. Jemala sem jih malo manj kot eno leto in skupaj s pogovorno terapijo premagala depresijo in napade panike. Ko sem prenehala z jemanjem, se ni zgodilo prav nič. Kako pa ti veš kako je, ko jih nehaš jemat? Če jih nisi nikoli, bodi tiho, če si jih in si imela težave, tvoj problem. Ker je šlo za psihično odvisnost, ne telesno. Zato nehajte že enkrat. Depresija ni drugega kot nepravilno delovanje ene žleze, ki izloča hormon serotonin. A če vam ščitnica ne bi pravilno delovala, bi jemali zdravila ali bi tudi poskušali popraviti stvari zgolj z “delom na sebi”, pa vztrajali, da je vse “samo v glavi”?
In kaj bo, če bo brez njih? Jaz sem jih jemala pred 10 leti. Jemala sem jih malo manj kot eno leto in skupaj s pogovorno terapijo premagala depresijo in napade panike. Ko sem prenehala z jemanjem, se ni zgodilo prav nič. Kako pa ti veš kako je, ko jih nehaš jemat? Če jih nisi nikoli, bodi tiho, če si jih in si imela težave, tvoj problem. Ker je šlo za psihično odvisnost, ne telesno. Zato nehajte že enkrat. Depresija ni drugega kot nepravilno delovanje ene žleze, ki izloča hormon serotonin. A če vam ščitnica ne bi pravilno delovala, bi jemali zdravila ali bi tudi poskušali popraviti stvari zgolj z “delom na sebi”, pa vztrajali, da je vse “samo v glavi”?
[/quo
To si sedaj obrazložila, kot bi naprimer pri sončnih opeklinah trdila, da je vzrok za njih vnetje, seveda je res vzrok vnetje ampak kaj ga pa povzroči? To da gremo ležat na sonce a ne? In kaj ti lahko pomaga, kortikosteroidna krema, aloevera, jogurt? Seveda vse to blaži pomaga ampak se bo potrebno izogibat soncu ob določenih urah.
Tako je potrebno tudi pri psihičnih težavah rešiti zadeve, ne pa se omamljat, ker če ti primanjkuje seratonina, ti ga zaradi odziva na situacijo, naprimer če ti kdo umre itd, ne pa zato ker bi bila nekakšna žleza v okvari.
To si sedaj obrazložila, kot bi naprimer pri sončnih opeklinah trdila, da je vzrok za njih vnetje, seveda je res vzrok vnetje ampak kaj ga pa povzroči? To da gremo ležat na sonce a ne? In kaj ti lahko pomaga, kortikosteroidna krema, aloevera, jogurt? Seveda vse to blaži pomaga ampak se bo potrebno izogibat soncu ob določenih urah.
Tako je potrebno tudi pri psihičnih težavah rešiti zadeve, ne pa se omamljat, ker če ti primanjkuje seratonina, ti ga zaradi odziva na situacijo, naprimer če ti kdo umre itd, ne pa zato ker bi bila nekakšna žleza v okvari.
Breggin, Psihiater iz New Yorka trdi da je edino kemično neravnovesje v možganih tisto, ki je rezultat jemanja psihiatričnih zdravil. In res ne obstaja niti en dokaz o kakšnem neravnovesju v možganih za različne težave kot je depresija, anksioznost, bipolarna motnja, šizofrenija. Breggin in ogromno drugih znanstvenikov trdi, da je to ena največjih laži ki obstajajo. In kje ta ideja o neravnovesju v možganih nastane?
Breggin trdi, da je firma kriva za ta mit o neravnovesju v možganih krivo giganstko farmacevtsko podjetje ELI LILLY. ELI Lilly je načrtno pošiljala svoje zdravnike, svetovalce širom sveta, ki so trdili da je vzrok depresije in drugih težav v biokemičnemu neravnovesju možgan. Torej teorija je premalo serotonina.
Realnost te teorije je spodletela, na kratko povedano možgani zaradi prozaca niso marali preveč umetno povzročenega serotonina. ELI LILLY je natančno vedela, kakšna katastrofa bo nastala v možganih.
Breggin trdi da ima vsakdo emocionalne probleme. Vi, jaz, vsi, ampak nimamo kemičnega neravnovesja v možganih. Psihiatrična zdravila povzročajo kemično neravnovesje možganih, in ga ne popravljajo.
Kako sploh testirajo ta zdravila. Vsako zdravilo testirajo na podlagi neravnovesja v gledalcih, ki jo to zdravilo povzroči, kot je recimo podgana in lepo se vidi kakšno neravnovesje povzroči vsako zdravilo. Nemogoče je testirati neravnovesja možgan v podganah, preden le tej ne damo teh psihiatričnih pripravkov.
Še enkrat, BREGGIN trdi, da ne obstaja biokemično neravnovesje možgan pri človeku. Ta zdravila povzročijo popolno neharmonijo v možganih. Zdravila so toksini, ki spremenijo strukturo, bio kemičnost možganov.
Nato je bila naloga farmacevtske industrije promovirati te ideje širšemu ljudstvu da zdravila ne povzročajo kemičnega neravnovesja, ampak ga popravljajo. Živimo v lažeh, in v ozadju je seveda zopet profit farmacije.
Točno tako, talibani verjamejo vsemu kar piše. Ko so težave ledvice, jetra ali kaj drugega, kdo bo odgovarjal? Zdravniki sigurno ne. Potem pa papcajte to kemijo in se slepite kako pomaga.
Jaz vam vsem pametnjakovičem tukaj želim, da nikoli ne bi občutili anksioznosti ali depresije.
Ker, ko ne moreš vstati iz postelje, kaj šele iti na sprehod, da ne pomislim sploh na službo, potem veš, da si na dnu.
Na žalost nimamo vsi ne financ ne časa, da bi si privoščili psihoterapijo. Prav tako me bolj malo zanima, kako delujejo AD, ker so mi pomagali do normalnega življenja.
Pa ne mi zdaj o tem, da moram delati na sebi. Sam vem, da mi težave povzroča služba. In, ker moram skrbeti za družino, nimam možnosti, da bi iskal sam sebe in delal na sebi … Pač vzamem tableto in grem v službo. Pa da ne bo pomote, sem proti AD, vendar brez njih ne bi mogel preživeti.
Lahko je v okvari že prirojeno. Če pa ni, ter pride do nepravilnega delovanja, jo je treba zdraviti. Včasih gre z dišečo svečko in sprehodi, včasih pa tudi ne. In če ne, je skrajno butasto zanikati in zanemarjati zdravljenje, ker to lahko vodi v katastrofo. Tudi angino lahko preprečiš, a če jo enkrat dobiš, greš po antibiotik. Sprotno in pravilno soočanje s težavami ni tako lahko, ker je vsak človek zgodba zase in vsak potrebuje drugačen pristop. Ni nekih napisanih pravil, ki se jih preprosto držiš, pa je.