Ne gre mi v glavo in ne najdem pametnega odgovora, zakaj je temu tako: na spletni strani Zavoda za zaposlovanje (tudi na ostalih zaposlitvenih portalih je podobno) je preko 2000 objav za prosta delovna mesta. Razpise, kjer je objavljena tudi višina plače, lahko preštejem na prste.

Spoštovani delodajalci! Ne, delavci ne iščemo službe zato, da bomo zaposleni, ampak zato, da bomo z denarjem, ki ga bomo zaslužili, pokrili življenjske stroške. Ne živimo vsi v enakih razmerah in nimamo vsi enakih kriterijev. Če bi objavili višino plače, bi brez sortiranja kupa ponudb za delo vnaprej filtrirali tiste, ki so pripravljeni sprejeti vaše pogoje in tiste, ki jih niso in vam prošenj sploh pošiljali ne bi, ne bi hodili na razgovore in vam (in vi njim) kradli časa in še kaj.

Kaj je razlog, da zamolčite podatek, ki potencialnega delavca najbolj zanima?

Zato, ker jih je sram, ko tako malo ponujajo.

Se strinjam, toda ali ni vse skupaj farsa? Vabiti na razgovore ljudi, ki dela ne bodo sprejeli, ker je premalo plačano ali pa na drugi strani (če je ponujena plača dobra) ne privabiti kadra, ki bi podjetju lahko marsikaj doprinesel?
Bedarija, skratka.

Če bi napisali potem ljudje kar pričakujejo da bodo dobili plačo in to celo redno ter sploh ne upoštevajo da je delo čast da ga dobijo po zaslugi naše milosti in dobrote. Konec koncev tudi ljudje pravijo da iščejo delo in ne plače.

Delodajalec nas sprašuje za kakšno plačo smo pripravljeni delat, pisda, itak je že določeno kakšna bo osnovna plača za prosto delovno mesto, ampak ne, oni radi slišijo ali je kakšen kandidat prezahteven, pa da ga zaradi tega lahko odpišejo že v štartu. Mone!!

Od kje ti to, da ljudje iščemo delo in ne plače?
Dela je vedno dovolj. AMpak ljudje iščemo plačano delo.

Glavni slovenski simbol ni Triglav, ali lipa, ampak minimalec. Današnji delodajalci imajo kult minimalca. Slovenski delodajalci so jude, sotone, monstrumi, in antikristi!

Še bolj butasto pa je, ko na razgovorih ne želijo povedati, kakšna je plača in sprašujejo, kakšna plača se zdi primerna kandidatu, ki pride na razgovor. Kaj naj kandidat odgovori?
V našem podjetju tega nikoli nismo skrivali, podatek o višini plače je osnova in te zadeve je potrebno takoj razčistiti.

Tudi v tujini so te zadeve jasno izrečene – tako delodajalec kot tudi kandidat takoj vržejo karte na mizo.

Glede na to, da je višina plače tudi med sodelavci poslovna skrivnost…zna biti keč v tem.

Ne, iščemo plačo s katero bomo preživeli mesec ne pa životarili. Ker delamo, da lahko živimo ne pa obratno. Del takšnih in drugačnih pa itak nikoli ne zmanjka, doma je vedno kaj za postorit.

No ja, objava plačila (ponavadi v obliki intervala od …. do ….) je še nekako tipična v anglosaškem svetu (UK, Irska), kjer pač vlada pravi kapitalizem in je sleherniku kristalno jasno, da se dela za denar. Pa še tam včasih radi vpišejo kar “pro rata” ali DOE (depending on experience). V kakšni Nemčiji tega podatka že ne navajajo radi konkretno, kvečjemu da je “dobra”, “stimulativna”, “konkurenčna” + obvezno flancanje o kao super duper delovnem okolju. V Avstriji je zaradi zakona malo drugače. Tam ponavadi pod oglasom piše: “zaradi pof….. zakona o enakih možnostih navajamo, da je v skladu s panožno kolektivno pogodbo minimalna plača za tovrstno delovno mesto toliko in toliko, smo pa v primeru preseganja zahtev celo pripravljeni razmisliti o povišanju”, nekateri pa se ob tem še malo petelinijo, da tisto plačo prejmeš 14-krat v letu.

Tole sem pa doživela, da me je delodajalec na razgovoru vprašal, kakšna plača se mi zdi primerna. Ja halo, kako pa naj vem, koliko plačujejo za določeno delovno mesto, ki obstaja v tem podjetju že nekaj let?

Pri nas pa delodajalci v oglasih napišejo, da ti meddrugim nudijo tudi redno plačilo, kot da to ni nekaj samoumevnega lol.

Že res, krivi smo pa iskalci sami, ker smo mi tisti, ki si moramo postaviti ceno! Od delodajalca pričakovati to, je utopija, on dela zase, mi pa prevečkrat pozabljamo na svoje pravice: izraziti vrednost svojega dela v višini, kot jo ocenimo sami. Če me delodajalec sprašuje, koliko pričakujem plačila, s tem namenom, da bi me odpisal, naj ve, da sem jaz njega odpisala še prej! Ne pristanem na miloščino, v tem primeru naj si dela sam! Cenim svoje delo, svoje sposobnosti, vem, da lahko podjetju veliko doprinesem in pričakujem za to plačo, s katero bom normalno živela, ne pa ob popoldnevih iskala dodatno delo.

Že res, krivi smo pa iskalci sami, ker smo mi tisti, ki si moramo postaviti ceno! Od delodajalca pričakovati to, je utopija, on dela zase, mi pa prevečkrat pozabljamo na svoje pravice: izraziti vrednost svojega dela v višini, kot jo ocenimo sami. Če me delodajalec sprašuje, koliko pričakujem plačila, s tem namenom, da bi me odpisal, naj ve, da sem jaz njega odpisala še prej! Ne pristanem na miloščino, v tem primeru naj si dela sam! Cenim svoje delo, svoje sposobnosti, vem, da lahko podjetju veliko doprinesem in pričakujem za to plačo, s katero bom normalno živela, ne pa ob popoldnevih iskala dodatno delo.
[/quote]

BRAVO. Za karakternost.

BRAVO. Za karakternost.
[/quote]

Hvala tebi za presenečenje, prej bi pričakovala kritiko. 🙂

Mene je,na razgovoru, delodajalec vprašal, kakšno plačo pričakujem. Ker sem se na to vprašanje pripravila (preverila plače izobrazbe enake stopnje v podobnih dejavnostih) sem povedala.
In dobila delo. Nič cenkanja.
Ne vem, zakaj vam je tak problem ocenit svoje delo in ga jasno povedat.
Kar se razpisa tiče: itak se ve, kolikšne so približno plače po stopnjah izobrazbe in po panogah oz. dejavnosti. Gre le za +/- nekaj 10 euro.

Zanimivo vprašanje. Trenutno delam v skladiščno proizvodni firmi. S peto stopnjo izobrazbe delam kot namestnik šefa proizvodnje, skladiščnik, prejem in izdaja blaga, delo z računalnikom, računovodski programi. Enoizmesko. Brez sobot. Plača? 900 do 1000 neto, odvisno od dolzine meseca, stimulacije. Ker pa se selim v drugo regijo, gledam za podobna dela. Plača pa za podobno delo? 700 do 900 bruto.. ko me bo vprašal delodajalec koliko bi rad imel, bom rekel tolko nekak kot sedaj. Imam čas.
Iskal bom dokler ne dobim vsaj podobno plačilo in pogoje dela. Iskal bom pa v lj regiji.

Podpiram. Srečno. 🙂

Ja, odvisno od delovnega mesta. Za tiste bolje plačana itak poiščemo preverjene ljudi, pa se še nasmodimo. To ne gre preko oglasov.
Za bolj taka delovna mesta damo tudi oglase. Javlja se vse sorte, smo vzeli tudi že takega brez izkušenj in je še danes, po 15-ih letih pri nas. Pa je bil slučaj, smo iskali nekaj drugega. Takrat ne bi dobil tiste plače, smo ponudili precej manj. Če bi bil objavljen znesek, sploh službe ne bi dobil. Sedaj ima pa najvišjo plačo v firmi.
Zato ne napišemo višine plače, ker so kandidati zelo različno usposobljeni, imajo različne delovne izkušnje. Če zahteva za naše razmere previsoko plačo vemo, da z nižjo ne bo zadovoljen, zato ga ne vzamemo. Če postavi prenizko, se je že zgodilo, da smo mu sami povedali višjo, vendar v zameno pričakujemo, da bo v redu delal, pa je potem toliko bolj zadovoljen, ker dobi povišico. Če pa pride res usposobljen kandidat, smo pa pripravljeni dati tudi nekaj višjo plačo, kot bi jo ponudili v oglasu.
Torej nekako tako, kot v trgovini, veš od koliko do koliko si pripravljen dati za čevlje. Če dobiš dobre čevlje po nižji ceni, je super. Ampak da bi pa spustil res dobre čevlje, ker so za par eur predragi, bi bilo pa neumno.

Se strinjam z avtorico. Objava plače se mi zdi obojestranska korist. Delavec ve pri čem je in se lahko sam odloči, ali bo prošnjo sploh poslal. Delodajalec pa prišpara s časom, namreč namesto 100 prošenj bo dobil kakšnih 30 zainteresiranih, ki jih delo zanima, pa četudi za minimalca.

Še vedno čakamo odgovor od kakšnega delodajalca. Torej zakaj ne objavite cifro?

Zato, ker jih je sram povedat, kakšno mižerjo ponujajo…

Ce objavijo ali povedo bodo tudi tisti,ki se ze 10+ let pri njih izgaravajo za nizjo placo kot je trenutno aktualna na trgu zeleli oz zahtevali vec. V slogi je moc, skupina je mocnejsa od posameznika..tega pa seveda nocejo. Jaz sem ravno iz tega razloga pravicnosti in neizkorisanja delavcev,ki sedaj vlada v SLO za nujno javno objavo place. V gospodarstvu je sedaj skoraj vse brez sistematizacije in placujejo generalno gledano premalo ter predvsem zelo nepravicno in diskriminatorno zato se ti teksas rangerji gredo ”politiko poslovne skrivnosti” pri placah. Preprosto ker lahko in ne zato ker je tako prav.

Za druge ne vem, lahko pa povem v kako jaz razmišljam.

Na mojem področju je treba biti razgledan in se znati pogajati. Če si razgledan, znaš pogledati boniteto podjetja, dobiček, maso plač, število zaposlenih… in iz tega se da dokaj točno izračunati povprečno neto plačo v podjetju. Če je firma večkrat v blokadi, ima izgubo, itd… se sploh ne prijavljaš. Če pa je v redu, se potrudiš, da tako službo dobiš.
Prav tako veš, kakšna je približna plača za razpisano delovno mesto. Znaš razložiti, kako bo s tvojim delom podjetje povečalo prihodke. Imaš ideje in sposobnost za realizacijo. Potem plača ni problem, ker jo zaslužiš.
Seveda imamo delodajalci neko okvirno predstavo o plači, ki jo lahko ponudimo. Vendar smo za izjemnega kandidata pripravljeni ponuditi več, da ga dobimo. Včasih pa zaposlimo tudi kakšno neoptimalno osebo, da ji damo priložnost. V tem primeru je začetna plača lahko nižja, in se popravi, ko so rezultati doseženi.
Zato je nesmiselno objaviti neko fiksno številko, ker bi si jo vsi zapičili v glavo. Lahko odbije izjemnega kandidata, ki bi lahko dobil več. In oteži življenje začetniku, ki ne more narediti toliko, da bi svojo plačo zaslužil, in živi na račun ostalih zaposlenih ali prihrankov podjetja. Ne trdim, da začetniki ne naredijo nič, ampak pogosto se za tisto, kar oni delajo, ne da izdati dovolj visokih računov, da bi pokrivali njihovo plačo. Potem je vprašanje, koliko časa naj delodajalec vztraja – tri mesece – eno leto – dve leti … višja ko je začetna “nezaslužena” plača, večja je verjetnost, da bo tak delavec izgubil službo. Lahko da je ta delavec pač počasnejši v strokovni rasti, in v petih letih postane izredno dober. Zato je bolje, da vsak dobi tako plačo kot si jo zasluži, saj bo tako dlje časa imel službo.
Kdor se ne zna pogajati zase, se tudi za podjetje ne bo znal.

Razumem tvoj pogled, vendar če ti iščeš delavca nimaš delavca kaj spraševat koliko pričakuje. Če že ne objaviš plače, jo vsaj na razgovoru poveš kandidatu. Če dobiš super tipa ponudiš več, sicer manj.
Spraševanje kandidate za plačo pride v poštev edino v primeru, da kandidat sam pošilja ponudbe, ne da bi bilo razpisano del. Mesto, ti pa ga povabiš.
Jebanje folka v glavo v drugih primerih, je ne glede na tvoje argumente nesprejemljivo. Iz lastnih izkušenj ti povem, da s takimi vprašanji pogosto izgubite najboljše delavce, zato ker že na razgovoru vidijo, da je delodajalec idiot in posledično niti ne želijo tam delati, ko to vidijo.