Ne moremo, slaba vest
Imeli smo obisk…in se hvalijo, da vsake pocitnice hodijo smučat, na morje,… imajo še majne otroke, 2vrtec in 1 šola..
Jaz imam 2, prvošolčka.
Oba z možem sva zaposlena, jaz v vrtcu, mož policaj. Imava kredit saj prenavljamo hišo. Skratka, ni denarja…in imam slabo vest, da boda maledva prikrajšana…gremo se kopat za en dan, smučamo za 1 dan, smucke si sposodimo…ponavadi mož ne dobi dopusta.
Gledala sem ju, kako sta poslušala in en je skos mrmral…vav kok vam je fajn:(
Trudiva se, da sčaramo ampak tole me je pa … sploh zato, ker jima je bilo velik v rit utaknjen (dedovanje)
Ja, mogoče sem tut nevoščljiva:(
Razumem te, nimaš kaj. Mi smo tut v riti z denarjem, smučamo sploh ne, na morju je pa otrok samo en dan bil z babi. To hvaljenje nekaterih se mi zdi bolno, totalno brez občutka za druge. A je res tako pomembno slovencem, da pozimi smučajo, poleti pa na hrvaško? In tut v šoli, ko se začne, učiteljice težijo s tem, da naj narišejo, kako je bilo na morju… Zakaj naj bi bilo to za vse samoumevno? Ne sledite drugim kot ovce in tut slabe vesti ne bo, otroke je treba naučit samozavesti tudi, žal, na tak način. Ne smete se počutiti zaradi takšnih bedarij manjvredno.
Zakaj bi bila otroka prikrajšana? Ker ne greste smučati za 1 dan in ne za 1 teden? Ne sekiraj se za take malenkosti. Toliko drugih načinov je, da kot družina skupaj preživite lepe trenutke. Tudi doma in v domači okolici. Poskrbi, da vam bo prijetno in zabavno, pa karkoli boste že počeli. Lahko tudi ravnali zemljo okoli hiše ali pa pometali dvorišče. Morda se otrokoma kdaj za trenutek zdi, kako fajn se imajo drugi, ki hodijo okoli in potujejo; kar resnično šteje v očeh otrok in tudi odraslih pa so trenutki, ko smo povezani z bližnjimi in uživamo v njihovi družbi. Pa naj bo na smučanju ali pa ob gledanju tekme na televiziji.
Vsak ima svoj stil in prioritete. Vaše so, da si uredite hišo. … Vse bo prišlo ob svojem času. Kar uživaj v trenutni situaciji, ker mine hitro in pridejo druge okoliščine.
mogoče v tolažbo:iz ust dveh punc-sester (4 in 6 razred) sem na lastna ušesa slišala, da bi si želeli biti več doma.
poleti 2 meseca morja (malo babica in dedek, malo starši, pa spet babica in dedek…), pozimi koče in smučarija, pa novoletna praznovanja…
non stop neke kovčke prenašata sem in tja in popolnoma nezainteresirani .
10 dni smo bili skupaj lani; naš prvič v sedmih letih 10 dni skupaj na morju skoraj ni imel časa spat, tok ga je metalo, onidve pa nič…
Kaj so vam prioritete? Komur je prioriteta morje ali potovanje, bo nasel nacin za to, pa ce da preko Rbb svoje stanovanje v najem ali ce gre v sindikalno prikolico v Fijeso. Komur vec pomeni dokoncanje hise, bo vlagal v to, otroci se bodo pa lepi imeli na hribcku ob sankanju. Le brez slabe vesti, vso sreco! Aja, pa ne druzite se z ljudmi, ob katerih se slabo pocutit.
Stara sem skoraj 40 let. Prvic sem morje videla v 5 razredu Oš – šola v naravi, naslednjic pa na maturantskem izletu pri 18. letih. Smučala nikoli in ni ga denarja da bi.
Že za časa študija pa sem začela sama služit in potovat in sem do sedaj videla praktično že pol sveta.
Svoje starse spostujem in imamo super odnose, ceprav nismo nikoli kam sli ko sem bila se otrok. Spravila sta me do kruha in vzgojila v odgovorno posteno osebo. Imeli smo se radi in to je najvec kar lahko starsi dajo otrokom po moji presoji.
Točno to.Niste za skupaj.Oni imajo druge prioritete, vi druge.Živite tako, kot lahko in kot se vam zdi.Ne družite se več,Namesto da tratite čas z obiski, pojdite raje kot družina na sprehod, na pizzo ali pa glejte v miru Tv.Bolj boste zadovoljni.
[/quote]
Tole pa res nima veze z biski, ampak z avtorico samo.
Meni gredo na bruhanje ljudje, ki se morajo vedno primerjat z nekom in se potem, ko je nekdo boljši, počutijo slabo!
Pa na morje hodijo, ker se spodobi, imajo hišo, ker se spodobi, gredo za 1 dan smučat, da lahko rečejo, da so smučali, itd.
Bemtiš, ljudje nespametni, imate vi svojo hrbtenico???
Naredite kdaj kaj zase, zaradi sebe in ker je vam tako všeč????
Smo prej revna, kot povprečna družina, šparam na vseh koncih in krajih, da si lahko kaj privoščimo, nekaj, kar je nam kul, ne nekaj, ker se spodobi in ker to vsi počnejo! Imamo dva prijatelja, ki sta milijonarja, pa se še nikdar nisem slabo počutila, ko povedo, kje so bili, kaj so kupili, kaj so si privoščili!
No, ja, se pa slabo počutim, ko v družbi nikdar ne pustita plačat pijače in to jima tudi povemo, tako da zdaj smo žena tem, da kdaj tudi mi plačamo.
Živim tako, kot lahko in kot je meni fajn, kako pa drugi živijo, je pa popolnoma njihova stvar in fajn jim je toliko, kolikor si sami naredijo!
Zakaj neki bi pa to tako negativno vplivalo na otroke? Samo, če mu je tako predstavljeno, veš. Tudi mi gremo na smučanje, pa na morje, pa na izlete, pa še kakšno stvar si privoščimo, ampak nikoli nisem pomislila, da sem fauš tistemu, ki dopustuje pozimi v Aspenu, poleti pa na Maldivih (karikiram, da mi ne boste iskali najnižjih cen) in ima jahto v Dubaju. To bi pomenilo, da s svojim življenjem nisem zadovoljna, ker takih, ki imajo več, je kolikor hočeš in na vsakem koraku, tudi med našimi prijatelji in znanci. Naučite se živeti kvalitetno s tem, kar zmorete in kar imate, predvsem pa tega naučite tudi otroke, sicer se bodo vse življenje počutili prikrajšane. In razumite, da ko pripoveduje nekdo o svojem načinu življenja, da to ni hvalisanje, ampak je opis njihovih doživetij. Problem je samo, če oni ne znajo spoštovati vaših doživetij in nimajo posluha za vaše opise.
