Ali bi si želeli vedeti, kdo so vaši biološki starši, če bi bili posvojeni?

V naslovu

Najbrž ja, ker je človek pač radoveden. Je pa včasih verjetno boljše, če ne veš.

Ja iz čiste radovednosti in tudi praktičnih razlogov, geni, bolezni itd.

Ja, seveda bi.

Ne bi. Včasih je bolje, da vsega ne veš.

Ne, ker verjetno sledi razočaranje. Ne, ker sta najini ljubezni, darovana zarodka samo najini. Ljubljeni. In ker sva to situacijo sprejela, da bova jima starša. Da je usoda, namen prinesla njiju. Zato ne bova govorila, temveč ščitila njiju in družino. In ju sprejemava v dobrem in slabem.

Absolutno ja. Nekom je vendar treba krivdo za lajf pribiti in biološki starši so kot nalašč za to.

Ne bi,
sama svojega očeta nisem nikoli videla.
Ko sem pri 35 letih končno prišla do njegovega naslova, se mi ni zdelo več pomembno srečati človeka, ki me nikoli ni hotel videti…..

Mislm da ja. Bi me zanimal tud zakaj so me zapustil.

Bi si želela… najbrž zelo

Moj mož ima kukavičjega otroka, pa se še nikoli nista srečala. Pa upam, da se ne bosta, ker ne želim, da sta moja otroka prikrajšana za dediščine na račun enega pankrta.

Tvoja otroka sta že prikrajšana!Pa veš zakaj?Ker imata tako mater!

Ne. Če bi se me moja biološka mati (oče po navadi sploh ni zaveden v evidencah) odpovedala in me dala v posvojitev, ne bi iskala kontakta z njo. Zakaj le? Me pač ni mogla imeti, razlog ni pomemben. Hvalabogu me ni povrgla v kakšnem sekretu in me strpala v plastično vrečko ter odvrgla med smeti.

Kaj pa otroci, ki so spočeti z umetnimi oploditvami – z darovanimi jajčnimi celicami ali z darovanimi spermiji? Tudi oni ne vedo, kdo jih je “sestavil” skupaj.

Dejstvo je, da kri ni voda, ni pa tudi zagotovilo, da bo otrok imel starše v pravem pomenu besede.

Bi si zelela.

Poznam dva posvojena, oba sta takoj, ko sta lahko, poiskala mater. Eden je spoznal tudi oceta.

Vem, da sem tak človek, ki ne mara, da stvari “visijo v zraku”. Hotela bi vedeti, mogoče niti ne kdo so, ampak zakaj so me oddali, ker bi drugače vedno nekje globoko v sebi tuhtala zakaj.

Pa saj je jasno, da zato, ker si bil/a nezaželjen/a in te niso mogli vzdrževati oz. imeti. Kakšen razlog pa pričakuješ? Bi zaradi vedenja, da si bil/a 3 ali 4 otrok, ki ga niso mogli imeti, kaj bolj izpopolnjen/a? Ali če bi izvedel/a, da je šlo za posilstvo (tega je bilo v Bosni pred 20. leti ogromno)?
Ne štekam, res ne.

Ne vem, če bi sploh želela, da mi povedo, da so ‘nadomestni’, kjer bi mi nato odprlo marsikaj. Ne vem pa, ali bi to držalo tudi takrat, ko bi bila v situaciji.

Ne, ne bi. Dovolj bi mi bil seznam dednih bolezni, ki jih nosim, od drugega koristi ne vidim.

Ne bi hotela niti slutiti, da starši niso moji biološki starši.

Ne bi, tako naj bo in živimo v miru.

Sram te je lahko! S tvojim možem sta pač vredna eden drugega!
Kdor zataji lastnega otroka je GNOJ!

Ja, vsekakor bi si želela vedeti. Že zato, ker kri ni voda!

Tudi, če se ne bosta nikoli srečala, bo tvojima sončkoma pankrt odnesel del dediščine :-)))
p.s. dediščina pač ni pogojena s srečanji, trapa!

Ne, ne bi. Če bi imela posvojitelje za svoje starše že od malega, če bi me imela rada in jaz njiju, me niti malo ne bi zanimalo, kdo me je zapustil. In sploh, če biološki starši ne bi želeli spoznati mene, le zakaj bi jaz njih?

Kako pa ti veš, da želijo biološki starši stik? Mogoče tvoji zdajšnji preprečujejo ker ne vedo ali si ga ti želiš ali ne.