Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Mamica "neprilagojenega" otroka

Mamica "neprilagojenega" otroka

Pozdravljeni,
sem mama devet let starega fanta, edinec. Četrtošolec, z lepimi ocenami. 4, 5 – tudi kakšna trojka je vmes. Je samozavesten, zgovoren, športnik.
Danes sem imela v OŠ nujen sestanek s šolsko psihologinjo in njegovo razredničarko. Skoraj dve uri…
Moti pouk, želi klepetati s sošolci, neurejena peresnica, konstantno pogledovanje na uro, z vodo je pošprical sošolca, podajali so se s pomarančo, ni želel dokončati naloge,…..včeraj pa se je stepel s tremi sošolci.
S strani razredničarke sem poslušala o ogromni buški, da samo čaka kdaj se bodo ostali starši usuli v šolo, trpel bo ugled šole, da sem jaz kot starš nesposobna.
Ko sem, kot rešitev predlagala, da sem pripravljena vzeti dopust in z otrokom sedeti v razredu,…..

…da, bi poskrbela, da bi bil bolj spoštljiv, marljiv, je razredničarka skočila, da ne. Da naj ga spremljam na izletih, za prisotnost v razredu, pa ni prepričana. Psihologinja je bila nad mojim predlogom navdušena.
Razredničarka želi do 29.1.18 oceno otroškega psihiatra, kakšen otrok je, ker takšnega primera še ni videla in je od dela z njim utrujena.
Ne želim ga zavijati v vato, se zavedam, da potrebuje kdaj več pozornosti…. naj samo še omenim, da je na tej šoli drugo leto in nikoli, do sedaj ni bilo z njim večjih težav.
Kako pomagati otroku? Kako naj se lotim reševanja težav s šolo? Ko sva doma, razen, da se mi kdaj upre, ko želim, da kaj pospravi in se gre učit, večjih težav nimava.
Lep pozdrav

Da nisi niti pomislila z njim sedeti. Otrok ni 2 leti star, ampak 9.
Moj bratranec je bil ravno tak. Hiperaktivni sindrom so mu rekli. Na ritalin so ga hoteli dati, pa je bila teta proti. Res ni imel veliko prijateljev, ker je hitro znorel, ampak se je počasi navadil in pomiril. Naj dobi pedagoginjo in mu bo pomagala, učiteljicam se pa itak nič ne da.
Zdaj mojega bratranca lahko vidiš po TV. Če ga boš dala na tablete, boš pa svojega videla v ludari.

nova
Uredništvo priporoča

Najprej se pomeni s sinom. Verjetno nisi iz nič izvedela nekaj takega. Če si, potem razmisli, če fant doživlja kakšne spremembe in stres.
Druga stvar je, da sedenje pri pouku ne bo nič spremenilo, ker moraš nazaj v službo. Je pa imel to moj oče za grožnjo pri mojem bratu, da bo prišel v šolo k pouku. Pri njem se je razredničarka strinjala, ampak ni bilo potrebe. Je pa bilo nekajkrat tik na tem.

Razredničarka ne more “zahtevati” potrdila pedopsihiatra. Kam smo pa prišli, no?

Če se tudi tebi zdi, da fant odstopa od vrstnikov, ga pelji v zdravstveni dom na pregled. Tam imajo klinične psihologe. In povej, da so ti v šoli svetovali.

S katere lune sta pa padli ti dve, razredničarka in psihologinja????

Vse kar si naštela, smo tudi mi počeli v šoli!
Prav je, da pri vsem tem razredničarka urgira, prav je, da tudi ti poveš otroku, da se ne klepeta in ne moti pouka, ampak vsi vemo, da to zaleže za pet minut do po urice, potem pa naprej isto čvek-čvek-čvek.
Edino kar zadeva pretep, bi jaz bolj ostro reagirala, ker tu pa res lahko pride do poškodbe, a glej, fatje morajo tudi skozi fazo pretepa. Ni se stepel sam s sabo, stepel se je s tremi, torej so bili štirje udeleženci pretepa in vsem je treba dat vzgojno, pa ne ukor ali ribanje weceja, ampak edukacijo o tem, zakaj se fantje pretepajo, kao se rešujejo problemi brez pesti in kako se lahko med pretepom kdo poškoduje.

Razredničaka bi si morala prislužiti spoštovanje otrok in imeti avtoriteto v razredu!
Sem bila klepetulja in to taka, da je ni bilo, smo imeli enega profesorja, ki je bil strah in trepet, v bistvu pa je samo imel avtoriteto. Sem tudi pri njem klepetala, a 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} manj kot pri drugih učitelj, ker tegale sem spoštovala… To je poanta.

Imam kolegico, ki ima isti problem. Doma otrok normalen, naredi kar mu naroči, normalno obnašanje – v šoli kot da ni isti otrok. Tudi njo so že bombandirali z vsem mogočem in samo čakam, kdaj bo rekla, da naj se končno naučijo delati z otroci saj so šolniki!
Se kar strinjam z njo, če je otrok doma normalen, v šoli pa postane “neobvladljiv” pomeni, da ne znajo postaviti mej in narediti reda. Ti kot starš lahko delaš doma red, lahko tudi pomagaš šoli s tem, da mu zagroziš s kaznimi, če bo tako obnašanje, kaj dosti več pa ne moreš.

Bistveno je to, ali je doma z otrokom vse v redu. Možno je, da je doma priden, pa se v šoli sprošča. Ali živi z očetom? Je v letih, ko potrebuje moško osebnost za vzor in postavljanje mej. Ali ima z njim le ena učiteljica težave, ali vse? To je bistven podatek. Če ima le ena, je verjetno težava v njej. Povejte jim, da z vzgojo nimate težav, če je seveda res temu tako. Fantje si postavljajo hierarhijo, kar je razvojno dokaj normalno. Lahko, da ga je kdo žalil, pa jih je dobil po nosu. Jaz bi na vašem mestu povedala, da boste pustili telefonsko in naj vas pokličejo, če ga sami ne obvladajo. Ali pa povejte, da boste sedeli na hodniku in če bodo težave, boste vi naredili red. Poslušajte tudi sinovo plat zgodbe, otroci največkrat ne lažejo. Točno pri teh letih so bile težave tudi pri mojem sinu, za katere se je izkazalo, da jih dela drug otrok. Na sina smo doma po krivem pritiskali. Ko sem ugotovila, da je problem drugje, sem v šoli otroku stopila v bran …in čudežno so se pritožbe čezenj nehale. Otrok nikdar ni zvedel nič o tem. Naslednje leto je dobil drugo učiteljico, ki je bila z njim zelo zadovoljna. Vsekakor bodite pozorni, ali otrok potrebuje pomoč in je v stiski ali pa je le živahen in klepetav ga učiteljica ne zmore obvladati, ker je to zanjo prevelik zalogaj ali pa je preveč nervozna.

Športnik? In s katerim športom se ukvarja?
Še vedno ima preveč energije, ki jo porablja v negativnem smislu.Prosim te, napiši še to, kakšen vražiček je bil v vrtcu.Po moje so vzgojiteljice komaj čakale, da gre v šolo, da bo konec z njegovimi neumnostmi.Ker tak ni od danes.Tak je že dolgo.
Seveda ne moreš sedeti z njim v razredu.Doma se pogovori z njim, dovolj je star, da razume.Resno : ne verjamem, da je doma pravi angelček, v šoli pa popolnoma drugačen.
“Žrebiček v šoli tako kopitlja , kot se je naučil doma.”
In točno to si mislijo učiteljice o tebi in tvojem sinu.
Manjka mu tudi očetovska roka.O tem tudi ne vemo nič.

so veliko bolj pridni kot smo bili mi v njihovih letih. Mlajše učiteljice so pozabile, da so bile same kdaj v šoli. Starejše pa še vedno delajo kot so delale v naših časih (20+let nazaj) in je mir v razredu.

Kako je otrok vzgojen od doma in od staršev, se najbolj vidi, ko ga spustiš med ljudi – v šolo.Vzgojeni otroci se bodo tudi v šoli obnašali med drugimi otroki in učitelji – normalno, nevzgojeni pa se bodo obnašali kot da so na kravjem sejmu, ne v šoli.
Tako, da si s tvojim zaključkom o učiteljih (po tvoje šolnikih – seveda nalašč uporabljaš slabšalni izraz!) pihnila zelo zelo mimo.
Vsakič, ko poslušam in berem take umotvore, ki jih pišete, točno vem – oprosti, ampak je res! – v kateri predal spadaš.
Točno v tistega, v katerem so starši, ki se jim fučka za vzgojo svojega otroka.Potem pa pričakujejo, da bodo nevzgojene otroke vzgajali – po tvoje – nesposobni šolniki.
Otrok je tvoj! Ne od učitelja!
Vzgajaj ga! In ker ga ne znaš in ga nočeš, je kriv učitelj.Ja, malo morgen.
Vsi otroci, ki so v šoli problematični, prinesejo tako obnašanje s seboj OD DOMA!!!

Trenira badminton in v sklopu šole nogomet.
Z očetom ne živiva skupaj, vendar imava prijateljski odnos. Skupaj gremo tudi na kakšen sladoled.
In nikjer nisem napisala, da je doma angel in brez napak. Pove nazaj, ko mu kaj ne paše, se pregovarja z menoj kdaj bo delal domačo nalogo itd.
Žrebiček v šoli tako kopitlja, kot se je naučil doma…..:)))) Ne vem kaj naj vam odgovorim na to, vrjetno želite prebrati, da se stepem s sosedo, da ne hodim v službo, doma pa posedam, seveda, v umazanem in razmetanem stanovanju – no, nič od tega. Hvala bogu
In mimogrede, z njegovo vzgojiteljico iz vrtca sva skupaj hodili na morje in še danes sva v prijateljskih stikih
LP


Samohranilka, ločenka, vdova? V vseh 3 primerih lahko pomanjkanje moške roke in preizkušanje meja.
Do sedaj nisi nič opazila? Da je problematičen? Je postal šele sedaj?
Se je v družini kaj zgodilo, imaš novega prijatelja, si manj s sinom zadnje čase, kaj drugega. Vse to najprej, potem šele pedopsihiater.
Ali je šola na viškem koncu? Potem je zgodba znana.
Pojdi z njim vseeno k vsem, kar svetujejo učiteljica in psihologinja, ker drugače rata štala in se vleče do konca 9 letke.
Drži se!

Če si bila tam sama brez otroka je drugače kakor če bi bil prisoten.
Se strinjam z zadnjim.
Praviš, da tudi doma Ker ga kadar je treba kaj narediti. O pa!
Vzgajaj ga in ne mu potuho dajat. Imaš se nekaj časa da ga k sebi spravis . Mora vedet kdo je glavna,ker on med odraslimi sigurno NI .

Kako je otrok vzgojen od doma in od staršev, se najbolj vidi, ko ga spustiš med ljudi – v šolo.Vzgojeni otroci se bodo tudi v šoli obnašali med drugimi otroki in učitelji – normalno, nevzgojeni pa se bodo obnašali kot da so na kravjem sejmu, ne v šoli.
Tako, da si s tvojim zaključkom o učiteljih (po tvoje šolnikih – seveda nalašč uporabljaš slabšalni izraz!) pihnila zelo zelo mimo.
Vsakič, ko poslušam in berem take umotvore, ki jih pišete, točno vem – oprosti, ampak je res! – v kateri predal spadaš.
Točno v tistega, v katerem so starši, ki se jim fučka za vzgojo svojega otroka.Potem pa pričakujejo, da bodo nevzgojene otroke vzgajali – po tvoje – nesposobni šolniki.
Otrok je tvoj! Ne od učitelja!
Vzgajaj ga! In ker ga ne znaš in ga nočeš, je kriv učitelj.Ja, malo morgen.
Vsi otroci, ki so v šoli problematični, prinesejo tako obnašanje s seboj OD DOMA!!!
[/quote]

Ja no, meni je še kako mar za vzgojo. In moj otrok ni problematičen nikjer, ne samo v šoli. Poznam pa tudi sina od kolegice in se mi ne zdi problematičen. Brez problema gre z njim kamorkoli (tudi pri čuvanju drugje, v vrtcu je bil čisto vredu in šel še celo v vrtec v naravi pa niso imele pripomb). Sedaj pa učiteljica ugotavlja, da je čisto neprilagojen itd.. Ponavljam, jaz mislim, da enostavno ne znajo narediti reda.
Šolnike (ne uporabljam tega kot slabševalno) imam v družini, sicer so starejši. In ko smo se to pogovarjali so istiga mnenja. Vendar je danes težko delati red, ker so starši takoj na vratih z odvetniki.
V mojih časih je učitelj zabrisal ključ do tistega, ki je klepetal in če si ga dobil v glavo ni bilo ravno fajn. Danes pa kličejo psihologe itd.

Naj gre drugič v šolo oče.

Pri nas je dogajalo podobno, ravno tam drugi, tretji razred.

Otrok čisto normalen sicer zelo komunikativen in živahen, ampak v šoli pa naj bi bil čista zgaga. Pa daleč od tega, da bi ga zaviljala v vato, sem kvečjemu še preveč stroga. Zato mi nič ni bilo jasno.

Podpisi so so vrstili en za drugim in to taki: XY se je danes drenjal v vrsti za kosilo. XY je danes naredil žogo iz papirja in jo metal po razredu, XY je danes tekel po hodniku. XY danes ni imel svinčnika … Same brzvezarije. Brez pretiravanja, sem bila vsak teden v šoli, kjer sem poslušala, kako je otrok nemogoč in nevzogjen in vse kar paše zraven, ene pozitivne stvari v treh mesecih nisem slišala. In to za otroka čez katerega do takrat nikoli ni bilo pripomb in s katerim niti doma, niti v glasbeni, niti pri športu nikoli nobenega problema. Tu pa kandidat za specialnega pedagoga, pa ne vem kaj še vse.

Nič ni pomagalo, dokler nisem imela vsega dovolj in v šolo poslala moža. Ker res nisem imela več ne volje, ne moči poslušat pritoževanja, pa ker tudi možu ni bilo čisto jasno, kje je sploh problem.

Po mojem je bila razredničarka čisto frapirana, ko ga je videla, ker je pričakovala mene, prišel pa je 190 cm velik športni tip. Jaz sem ga doma čakala vsa na trnih, kaj bo zdaj. In pride mož že po 15 minutah domov (jaz sem bila tam vedno vsaj pol ure).

Kako je z otrokom? Vse OK. Prosim? Ja je rekla, da je sicer živahen, ampak da je to pri fantih v teh letih čisto normalno, nobene panike, da se vidi, da se ukvarjamo z njim, je lepo vzogjen. Nobenih pritožb in tudi podpisi so se čudežno nehali. Od takrat ni dobil več niti enega; prej vsak teden dva do tri.

Zdaj v šolo izključno hodi mož in to zelo redko (redno na roditeljske in mogoče potem še dvakrat na leto na govorilne). Pa še takrat ga vprašajo, zakaj je sploh prišel, ker XY je pa toook fajn fant.

Dobila sem občutek, da si določene učiteljice prav izberejo ene otroke na katerih potem pucajo svoje komplekse, še posebej če vidijo, da padejo na plodna tla. Bolj kot se mame sekiramo in skrbimo, bolj se pritožujejo čez otroke.

Živjo 🙂
Sva z drugega konca Ljubljane. Očitno nisva edina. …sem si kar odahnila.
Bova poskusila z vsem kar nama/nam je na voljo.
Samohranilka? Z očetom sva se razšla, ampak si probava vseeno pomagati kolikor lahko. Se ne čutim, da sem samohranilka. Je pa res, da vrjetno res prihaja v leta, ko bo rabil več moške energije
Hvala za nasvete in pozitivno upanje

Jaz ti tudi svetujem, naj gre v šolo oče. Če ste v dobrih odnosih, to ne bi smel biti problem. Tudi naša izkušnja je taka (sicer ne tako ekstremna kot od tiste zgoraj), da je učiteljica meni govorila eno, možu pa drugo.

Žal mi je, če ne bom konstruktiven, ampak glede na zapisano, ne razumem vsega tega cirkusa. Razmišljam, da je še kaj drugega v ozadju.

Napisano kaže na čisto običajnega fanta. Tudi včasih smo s smehom in pripombami motili pouk, itak klepetali, imeli neurejene torbe, pozabljali peresnice, ob pogledih na uro tudi zehali, včasih glasno, nosili v šolo vodne pištolce in se špricali, si podajali še kaj drugega kot pomarančo, se včasih stepli. Takrat smo jih malo slišali, na govorilnih in roditeljskih so malo omenili staršem, česa hujšega pa ni bilo. Pa smo zrasli v čisto normalne ljudi, ki smo znali biti tudi resni in odgovorni, ko je bilo treba.

Danes žal ni tako. Danes je obvezni pripomoček beležka kamor pišejo, da je pozabil copate, rutko, nalogo, da zeha, prdi, klepeta, itd.
Mene je resnično strah kako bo, ko tamali pride v šolo. Tavelik je priden in miren, tamali pa je malo bolj živ.

Danes žal ni tako. Danes je obvezni pripomoček beležka kamor pišejo, da je pozabil copate, rutko, nalogo, da zeha, prdi, klepeta, itd.
Mene je resnično strah kako bo, ko tamali pride v šolo. Tavelik je priden in miren, tamali pa je malo bolj živ.
[/quote]
Bo že pošlihtal učiteljice, da ga bodo ubogale, brez skrbi, da bo.😁

Kako je otrok vzgojen od doma in od staršev, se najbolj vidi, ko ga spustiš med ljudi – v šolo.Vzgojeni otroci se bodo tudi v šoli obnašali med drugimi otroki in učitelji – normalno, nevzgojeni pa se bodo obnašali kot da so na kravjem sejmu, ne v šoli.
Tako, da si s tvojim zaključkom o učiteljih (po tvoje šolnikih – seveda nalašč uporabljaš slabšalni izraz!) pihnila zelo zelo mimo.
Vsakič, ko poslušam in berem take umotvore, ki jih pišete, točno vem – oprosti, ampak je res! – v kateri predal spadaš.
Točno v tistega, v katerem so starši, ki se jim fučka za vzgojo svojega otroka.Potem pa pričakujejo, da bodo nevzgojene otroke vzgajali – po tvoje – nesposobni šolniki.
Otrok je tvoj! Ne od učitelja!
Vzgajaj ga! In ker ga ne znaš in ga nočeš, je kriv učitelj.Ja, malo morgen.
Vsi otroci, ki so v šoli problematični, prinesejo tako obnašanje s seboj OD DOMA!!!
[/quote]

En velik podpis pod edini realen komentar!!!

Pretepe danes jemljejo resno in prav je tako.
Ampak ostalo?
No, tudi jaz sem šla skozi to šolo, ko sem prišla na govorilne, tri četrt ure šimfanja, kakšen da je, kaj vse zganja, v prvi triadi je učiteljica celo postavila diagnozo, da je hiperaktiven (a bil je počasen kot lenivec???, opisno ocenjen vse b.p., večinoma presega). Neošiljene barvice, pozabljeni zvezki, vrtenje na stolu … sem si mislila, če je moj tako grozen primerek, kaj šele potem tisti, ki so res grozni (kot sem jih imela v spominu iz OŠ in smo se ji celo sošolci bali, ker so bili tako nepredvidljivi in nasilni).

Zaradi nepisanja domačih nalog (ki pravzaprav niti obvezne niso, ampak pustimo to) klicana v šolo. Ja, v pol leta je bil trikrat brez naloge in za tako reč sem morala ekstra v šolo!
Jaz ti svetujem, da ga vseeno vzameš malo v roke. Klepetati in motiti pouka ne sme … to mu lahko govoriš tudi za vsak slučaj. Poleg tega pa, da odslej v šolo hodi bivši. Tudi jaz sumim, da bo slika drugačna.
Pri nas so delali velike razlike med družinami. So sošolke mojega povedale, da so drugi fantje dejansko zoprni, nadležni, da psihirajo vsakega, za katerega začutijo, da je malo manj samozavesten (in med njimi je bil tudi moj otrok, samo po nekem čudežu to ni bilo nič spornega, ah, to so pač fantje, dočim neošiljene barvice, to pa NO WAY!!!), žalijo z res hudimi besedami, da otroci padejo v jok … ampak so bili iz takih družin, da se učiteljice očitno niso upale sikati.
Drugi učitelji pripomb niso imeli, razredničarka pa en samo halo.

Pa dobro vem, kakšna štala je danes v šolah in učiteljem vsa čast, da zdržijo. Samo tu in tam se pa vtaknejo v drevo, gozda pa ne vidijo.

Aja, še to.
Vedno je bil pohvaljen zaradi svojega občutka do sočloveka, zavzetega sodelovanja pri vseh mogočih organizacijskih zadevah, proslavah, če je bilo treba komu kaj pomagati, dodatno razložiti … v bran vzel sošolca, na katerega so se spravljali drugi.
V srednji šoli že od prvega letnika velja za zelo zrelega, razgledanega, vedoželjnega. Ja, glede organizacijskih zadev ima še primanjkljaj, ampak pri ocenah se to nekako ne odraža in se nikoli ni.

Vsake oči imajo svojega malarja. Na to bi opozorila glede na “edini realni komentar” Mandoline. Nekateri učitelji preprosto pretiravajo s peresnico ali v našem primeru z barvicami, manjkajočimi nalogami itd. Medtem ko se jim to, če se par fantov spravi na punco ali drugega fanta z najhujšimi žaljivkami, ni “nič takega, fantje pač”.

Me prav zanima, koliko od vas je tu pametnih, pa sploh nimate otrok. 🙂
Tisti, ki ne verjamete, da ima lahko otrok dva različna karakterja, verjemite, lahko. Otrok točno ve, kje si lahko privošči in kje ne. Jih ni malo, ki so doma pridni in v vrtcu ali šoli ponorijo, ali pa obratno. Vzgojiteljice in učiteljice si morajo same ustvariti avtoriteto. Lahko so otroci še tako lepo vzgojeni, vsak od njih ima v sebi žilico za nagajanje in jo bo izkoristil pri nekomu, ki ne zna ukazat. Seveda je dosti bolj učinkovito, če starši sodelujejo z učitelji, ampak starši lahko otroka na pol dajo, če je učiteljica mevža, ki se boji lastne sence, je otrok ne bo upošteval. In pika. Primer pri nas: otrok noče dokončati naloge. Starš reče učiteljici, naj mu ne pusti od mize se igrat, dokler ne konča, učiteljica odgovori, da to pa ni njen način. ?????? In kaj naj potem starši naredijo? Pol pa naj si pomaga kakor ve in zna.

Meni je sumljivo to, da avtorici učiteljica ni dovolila prisotnosti pri pouku. A kaj skriva? Če bi meni en smrkavec lomil škatle, bi še sama izrazila željo, da pridejo starši na lastne oči pogledat kaj se dogaja. Ne zato, da bi otročka zavijali v vato, ampak da točno vidimo situacijo in tako bolje vemo, s čim imamo opravka.

S katere lune sta pa padli ti dve, razredničarka in psihologinja????

Vse kar si naštela, smo tudi mi počeli v šoli!
Prav je, da pri vsem tem razredničarka urgira, prav je, da tudi ti poveš otroku, da se ne klepeta in ne moti pouka, ampak vsi vemo, da to zaleže za pet minut do po urice, potem pa naprej isto čvek-čvek-čvek.
Edino kar zadeva pretep, bi jaz bolj ostro reagirala, ker tu pa res lahko pride do poškodbe, a glej, fatje morajo tudi skozi fazo pretepa. Ni se stepel sam s sabo, stepel se je s tremi, torej so bili štirje udeleženci pretepa in vsem je treba dat vzgojno, pa ne ukor ali ribanje weceja, ampak edukacijo o tem, zakaj se fantje pretepajo, kao se rešujejo problemi brez pesti in kako se lahko med pretepom kdo poškoduje.

Razredničaka bi si morala prislužiti spoštovanje otrok in imeti avtoriteto v razredu!
Sem bila klepetulja in to taka, da je ni bilo, smo imeli enega profesorja, ki je bil strah in trepet, v bistvu pa je samo imel avtoriteto. Sem tudi pri njem klepetala, a 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} manj kot pri drugih učitelj, ker tegale sem spoštovala… To je poanta.
[/quote]

..se podpišem pot tole. pa kaj bi zdaj radi, da z otroci v šolo hodijo še starši. V mojih časih ( pred 40 in več leti so se sošolci vsak odmor stepli pa nihče ni zganjal panike in klical staršev. Popoldne so pa pred blokom skupaj nogomet igrali. Buške so bile tudi, jasno, pa nikogar ni pobralo zaradi tega, danes pa takoj Ritalin! Otroci rabijo gibanje. danes je samo še računalnik pa kup popoldanskih aktivnosti, ki so bolj v interesu staršev kot otrok. potem se pa sprašujemo zakaj so otroci danes hiperkinetiki, pa dislektiki, itd, itd. Zato, ker za normalen razvoj živčevja in gibal je potrebno gibanje , če tega ni , se povezave v možganih od ne morejo razvijati in pride do najrazličnejših motenj. Kljubovati naravi se pač ne da!

New Report

Close