Moje-tvoje-najino
Večkrat se je že debatiralo o družinskih financah, pa imam še jaz eno, zelo konkretno, vprašanje.
Par sva že 12 let, živiva v mojem stanovanju, skupaj z njegovo hčerko in mojim sinom. Stroške si deliva. On ima svojo neprimičnino, kjer zdaj živi njegova starejša hči z družino (in krije vse stroške). Sedaj razmišljava, da bi preuredila stanovanje, da bi otroka imela ločeni sobi. Predvsem njegova hčerka si to želi, ker bo kmalu najstnica (razumljivo). Predvidena investicija je cca 5.000€ (precej bomo morali okrog obrnit). In zdaj, po vašem mnenju, kako naj bi se krila ta investicija? Samo jaz (ker je moje stanovanje), oba skupaj, kako drugače? Hvala za mnenja.
Cakaj malo, tole gre za skupno dobro!
Torej gre v plus za celo druzino, tako za vaju, kot za njegovo hci in tvojega sina!
Tu lastnistvo stanovanja nima nobene veze!
Kje pa pise, da bi ta poseg dvignil vrednost stanovanja? Lahko stanovanje iznakazi!
Sploh pa, nimata najemnine, vse stroske si delita, zakaj si ne bi tudi te investicije?
Ce bi bil tip faca, bi imel privarcevanih teh 5 jurjev in bi sam kril preureditev. Pismo, je dedec al baba?
vidva sta par 12 let, on ima hčer od prej in ti sina od prej, pa ona bo kmalu najstnica????? Ja kok je pa potem sedaj stara? 10 let?
Če sta že 12 let v izv. skupnosti, potem se šteje da je denar skupen, ne glede na to iz katerega tošlja gre. Torej je zate bolje, da plača on, če že delita stroške. Ali pa si mogoče spet tutka, ki s pol manjšo plačo zalaga svojo klobasico??
Se opravičujem, ni 12 ampak 2. Inava pa supre odnos, tudi z otroki, moram reči, da nam je res krasno.
Midva si deliva stroške hrane, čistil, položnic, kar ostane, ima vsak zase. Vsak krije tudi glavne stroške svojega otroka (šol oprema, oblačila, dejavnosti). Ne bi ravno rekla, da imava skupne finance, ampak sva našla en kompromis. Jaz za stanovanje plačujem še kredit, on enako za svoje. Hvala bogu pa nimava nekih finančnih težav, plačo jaz malo višjo. Njegova hčerka ne plačuje najemnino, ampak vse stroške, pa malo je renovirala, ni bila velika investicija. Nekako sva načelno dogovorjena, da stroške vzdrževanja, vlaganja nosi vsak za svojo nepremičnino, ampak pri tem projektu imam pa zadržek glede tega, da bi samo jaz plačala, ker gre le za vse nas, in ne za vrednost stanovanja. In ja, bolj se gre za to njegovi hčerki kot mojemu sinu (kinke mlajši in mu je celo fajn biti z njo v sobi). Hvala za mnenja.
Če sem prav razumela, ima on stanovanje, v katerem živi njegova starejša hči in ta starejša hči plačuje tudi vse stroške za to stanovanje.
Avtorica pravi, da živi s partnerjem v njenem stanovanju in si delita (!) vse stroške, kar ostane, pa imata zase. No, meni se zdi to normalno, kot pri vsakem paru. Kot vidimo, oče plačuje šolo, obleke itd. za svojo drugo hčer. Torej naj plača še sobo. Očitno sta dogovorjena, da ti plačuješ za svojega sina, on pa za svojo hčer. Meni se to zdi malo čudno, ampak kaj drugega, kot to, da oče in mati plačujeta za hči in ne oče in mačeha. Če ste tako dogovorjeni. V bistvu bi bilo lepše, če bi bili vi ena družina – torej on in hči ter ti in tvoj sin. On naj sprejme tvojega sina in ti njegovo hčer. Saj se imata rada in to naredita drug za drugega. Ali pa tako, kot sem povedala prejle, naj on plača sobo v celoti. Sicer se lahko zgodi tudi, da če bosta delila pol pol, lahko pride kdaj do tega, da on za tvojega sina, ko bo kaj za kupit, ne bo dal pol. Če že sedaj on skrbi za svojo hčer posebej, ti pa za svojega sina posebej. Odloči se za eno možnost. Glede na to, da on plačuje hčeri šolo, obleke itd., bi mu jaz na tvojem mestu na podlagi tega rekla, naj ji on plača sobo. Povej mu, da tako razmišljaš na podlagi tega.
Pa naj gre nazaj v svoje stanovanj. Aja, ups, ne more, ker je tam že druga hči z družino!
Projekt je tvoj???
Kako? Zakaj? Saj gre za oba vajina otroka, ki bi si pridobila vsak svojo sobo!
Še več! On s stanovanjem nima nobenega stroška, torej naj vse financira sam! Namesto najemnine!
Če si res vse delita, mu pa še najemnino zaračunaj! Če hoče vse pošteno, je prva najbolj poštena stvar, da plačuje najemnino zase in hči! Potem pa ti seveda sama vlagaš v svoj stan!
Samo še tole: kakor boš zdaj rešila to situacijo, tako bo ostalo za naprej, za vse ostale situacije!
Vse ostalo mi je priblizno jasno. Da se delijo tekoci stroski. Za otroke, ki zivijo skupaj, bi bila sicer boljsa skupna blagajna, iz katere se trosi enakomerno za oba. Ampak je tudi v redu ce vsak financira svojega, ce se le kateri ne pocuti prikrajsanega.
Dogovor, da vsak nosi stroske svoje nepremicnine, pa je cuden. Oba zivita v eni, ki naj bi jo v celoti financirala ona. On pa ima svojo “na zalogo”, od katere ona nima nic.
Meni bi bilo edino razumljivo, da sprotno vzdrzevanje krijeta oba, ce oba uporabljata. On pa svoje stanovanje, ki ga samo on uporablja, krije iz tega, kar mu ostane po razdelitvi vseh stroskov. Stene mazeta oba, tla in pohistvo obrabljata oba. Od obeh otroci grejo skozi faze odrascanja, ko je treba vsake toliko prilagoditi njihov del.
Dogovor, ki je bil na zacetku sklenjen, se je pac izkazal za nerodnega in ga je treba spremeniti. Tudi ce je to prvi, sigurno ne bo zadnji primer v nekem daljsem casu skupnega bivanja.
Glede na toto, da ste vi zdaj družina neglede od koga je otrok in da skupj jeste za isto mizo in da boste z renoviranjem pridobili vsi, jaz ne bi komplicirala ker denar ne odtehta odnosov in bi dala pol.pol oz po svojih zmožnostih. Tudi tvoj otrok tadte in bo želel svojo sobo, tako da dolgoročno gledano so potebe na obeh straneh.