živjo.
Imam partnerja,ki ima sina (10let).Skupaj sva slabo leto.V osnovi se oz.sva se zastopila super.Prvič v življenju sem pomislila da bi s tem moškim lahko preživela celo življenje.
Zadnje čase pa se nonstop kregava okoli njegovega sina.prav znorela bom.na živce mi gre počasi vse skupaj.
Sin je totalno nevzgojen,izkorišča situacijo med staršama in manipulira z očetom.

pa da se vrnem malo nazaj.
prva pol leta je bil sin večinoma pri svoji mamici.Vzela sva ga na bazen,na pohod ipd.
Daljše obdobje pri očetu ni bil ker na vasi kjer partner živi nima družbe in mu že po parih urah postane dolgčas.
Očeta n nikoli v tem obdobju poklical razen ko je kaj rabil/ko mu reče da mu mora nekaj kupit.
Moj partner je večinom pri meni,ko ima sina pa je z njim pr sebi doma,toraj pri svojih starših.

Zadnje čase pa je postalo nevzdržno.Mali ga klicari ko se mu zazdi da naj ga pride iskat,če mu reče da ga ne bo prišel upije,razbija,ga pošilja v 3pm,izsiljuje tudi s tem da pravi če ga ne bo prišel iskat da ga naj kar pozabi.
potem so tukaj še klici njegove bivše partnerke ki kliče v eno,da naj pride po sina,da je neobvladljiv,da razbija,ji grozi,…
V šoli je porazen,ne upoštev nikogar,ocene zelo slabe.
Moj partner seveda kot cucek leti gor in dol,problema pa ne reši.
Tako sem mu pred mesecem lepo povedala da želim da se zmenijo in d mi pove kdaj (ktere dni) bo sin pri njemu in katere ne.
Dogovorili so se da bo sin pri njemu vsak vikend(pet-ned),ter če bomo šli med tednom naprimer na bazen,pico,karkoli da ga pridemo iskat za par ur.

in tega so se držali natanko 2 tedna,zdaj pa je spet vse po starem…mali spet ko mu pri mamici rečejo da se more učit,čist znori in razbija ter kliče očeta da gre k njemu,on pa seveda spet teče…
Iz mojega vidika,je tudi moj partner čisto odpovedal pri vzgoji.Mali nima osnovne olike,nobenih učnih navad,dovoli si popolnom vse.
V trgovini čisto znori če ne dobi kar želi,brca po avtu in odpira vrata med vožnjo.
Uglaunem znorela bom.

Sploh več ne vem kaj mi gre na živce…al otrok ki je totalno zdivjan ali moj ki je v vlogi vzgoje svojega otroka po pojem mišljenju pogrnu,al kr vse skup.

Prišlo je do te točke da me kar zmrazi ko ga pokliče.

Stokrat sem mu že povedala da me vse skupaj izjemno moti,potem mi obljubi da bo drugače in to drži največ 2 tedna.

Poleg vsega tega je tukaj še finančni problem,saj poleg preživnine skoraj ves raspoložljiv denar vloži v malega zato da je mir.
Resno se sprašujem kam to pelje?!

Naj se umaknem?

Če je polovica vsega kar si napisala res potem ja.
Ti pa nimaš otrok?

Pozabila sem dodati še da nikakor nisem pripravljena plačevati njegovemu sinu karkoli .s tem ne mislim kakšne pijače,pice,sladkarije….pač pa plačilo morja ipd.
Zakaj bi jaz morala plačati polovico za na morje?zakaj moram toraj plačati še polovico za bivanje njegovega sina ki ima mimogrede tudi mamo?

Vse kar sem napisala je čista resnica,celo lahko bi napisala mnogo več.
Včeraj ko se je spet ponovila zgodba sem bila v tistem navalu besa celo besedno nesramna do partnerja.
Kot sem že napisala,psihično me to čisto ubija

Hvala bogu, da vidiš problem tudi v partnerju, ne samo v otroku in mami.

Glede tega, da gre k otroku na klic – se mi niti ne zdi tako sporno, saj očetovstva ne moreš ugašati in prižigati z gumbom, v torek sem oče, v sredo pa nisem in me ne kliči. Tukaj moraš razumeti, da ko je kaj narobe, želi posredovati, pomagati. Prav je, da se angažira, samo očitno bodo oni trije potrebovali strokovno pomoč. Kar ti lahko tu narediš, je, da podpiraš partnerja in mu stojiš ob strani, namesto da mu še ti moriš in postavljaš ultimate. Ti si odrasla, moraš znati tudi malo potrpet, izbrala si moškega, ki je tudi oče, in to moraš vzeti v zakup. Ali pa raje poišči kakšnega brez obveznosti.

Jaz sem v mladih letih hodila s fantom, ki je imel otroka, in grozne probleme z bivšo. Upam si trditi, da sem bila v tej zmedi en pozitiven element. Ta bivša me še danes lepo pozdravi, ko se kje srečamo, upam, da to to kaj pove. Od tega je minilo že več kot 20 let in njen bivši je že zdavnaj poročen z drugo.

Pri prvi večji težavi bi se ti umaknila iz partnerstva? Hm.

Kako lahko misliš, da bi z njim lahko preživela do konca življenja, hkrati pa si spoznala, da je moški, ki ne zna vzgajat otroka?! Mulc je do konca razvajen in ga izsiljuje.

Halo? Jaz sem prišla v partnersto z moškim, ki je imel tako starega sina in ob taki zgodbi bi me hitro odneslo. Ne gre za “prvo manjšo težavo”, gre za to, da je njen izbranec popolnoma nesposoben oče, ki otroku dela veliko škodo. In dokler tega ne porihta, nima kaj biti v partnerstvu z drugo žensko in bognedaj naštimat še kakšnega otroka. Mi gredo kaj lasje pokonci. Nobeni ženski ni treba tega podpirat in bognedaj, da bi. Treba mi je nalit čistega vina, postavit ultimate in prvič, ko se jih ne bo držal (itak se jih ne bo, ker je nesposoben bit oče), reči adijo.
Tudi moj partner je imel vse sorte težav, ko sva se spoznala, je tudi delal napake, ampak oče je pa znal biti in njegov sin je dobro vzgojen. Kadar ni tako, nima smisla vztrajat.
Seveda mora imeti otrok prednost, mu je pa treba tudi meje znat postavit. Saj nismo cucki svojih otrok, da nas bodo takole okoli vozili. Se mi ne ljubi učit, grem k atiju. Halo? Nema sem in tja, ko se mu sprdne.

to me še najbolj boli 🙁
ker bi tudi sama rada bila mama,ampak mama otroku ki ga bo lepo vzgajal tudi njegov oče 🙁

Kaj z njiim še delaš? Ne bodi nora, da boš reševala tuje probleme. Ti jih ni treba! To je zavoženo.

to me še najbolj boli 🙁
ker bi tudi sama rada bila mama,ampak mama otroku ki ga bo lepo vzgajal tudi njegov oče 🙁
[/quote]

Popolnoma pravilno razmišljaš. Če je že zdaj tako, kako bo šele, ko bo pri hiši dojenček. Ne se hecat s takimi stvarmi. Ko ženske postanemo mame, je vse samo še potencirano in če so že zdaj problemi, bo potem pekel. Ti govorim iz izkušenj.

Tukaj je potrebni še ogromno dela. Nujno naj začnejo z neko strokovno pomočjo, ker tole se samo od sebe ne bo rešilo. Škoda je otroka. Sploh pa sedaj ,ko je tik pred zmešnjavo hormonov.
Oče in mati na delavnice in otrok tudi.
Za tebe pa .Tako bom povedala, če si ga dobro spoznala in se res vidiš v prihodnost z njim vaju oziroma te čaka še ogrombo dela in potrpljenja.
Jaz osebno ne bi se spuščala v razmerje z nekom, ki ima že takšno odgovornost. Ampak vsak zase ve.
Koliko let imaš ?

hvala za mnenje.
32

Halo? Jaz sem prišla v partnersto z moškim, ki je imel tako starega sina in ob taki zgodbi bi me hitro odneslo. Ne gre za “prvo manjšo težavo”, gre za to, da je njen izbranec popolnoma nesposoben oče, ki otroku dela veliko škodo. In dokler tega ne porihta, nima kaj biti v partnerstvu z drugo žensko in bognedaj naštimat še kakšnega otroka. Mi gredo kaj lasje pokonci. Nobeni ženski ni treba tega podpirat in bognedaj, da bi. Treba mi je nalit čistega vina, postavit ultimate in prvič, ko se jih ne bo držal (itak se jih ne bo, ker je nesposoben bit oče), reči adijo.
Tudi moj partner je imel vse sorte težav, ko sva se spoznala, je tudi delal napake, ampak oče je pa znal biti in njegov sin je dobro vzgojen. Kadar ni tako, nima smisla vztrajat.
Seveda mora imeti otrok prednost, mu je pa treba tudi meje znat postavit. Saj nismo cucki svojih otrok, da nas bodo takole okoli vozili. Se mi ne ljubi učit, grem k atiju. Halo? Nema sem in tja, ko se mu sprdne.
[/quote]

Točno TO!

Moškemu sicer lahko pomagaš, sploh če se vidiš z njim – a ta človek potrebuje kvečjemu trdo ljubezen in trdo roko. Ker najprej bo moral še sebe vzgojiti – hkrati pa še otroka, kar ni lahko, če je sploh mogoče.
Tule bo še hudo.

Halo? Jaz sem prišla v partnersto z moškim, ki je imel tako starega sina in ob taki zgodbi bi me hitro odneslo. Ne gre za “prvo manjšo težavo”, gre za to, da je njen izbranec popolnoma nesposoben oče, ki otroku dela veliko škodo. In dokler tega ne porihta, nima kaj biti v partnerstvu z drugo žensko in bognedaj naštimat še kakšnega otroka. Mi gredo kaj lasje pokonci. Nobeni ženski ni treba tega podpirat in bognedaj, da bi. Treba mi je nalit čistega vina, postavit ultimate in prvič, ko se jih ne bo držal (itak se jih ne bo, ker je nesposoben bit oče), reči adijo.
Tudi moj partner je imel vse sorte težav, ko sva se spoznala, je tudi delal napake, ampak oče je pa znal biti in njegov sin je dobro vzgojen. Kadar ni tako, nima smisla vztrajat.
Seveda mora imeti otrok prednost, mu je pa treba tudi meje znat postavit. Saj nismo cucki svojih otrok, da nas bodo takole okoli vozili. Se mi ne ljubi učit, grem k atiju. Halo? Nema sem in tja, ko se mu sprdne.
[/quote]

Halo tudi tebi! A znaš brati? Napisala sem prvo večjo težavo, ne manjšo!

Ona ima možnost oditi, ker ni mama, on pa te možnosti nima. Mogoče ni slab ali nesposoben oče, samo temu konkretnemu otroku z mamo nista kos. Nista edina starša, ki ne obvladata svojega otroka, in včasih k temu veliko prispeva tudi otrok!
Lahko pa gledaš tudi tako; da ima otrok hudo bolezen ali poškodbo možganov; mojemu partnerju se je recimo življenje obrnilo na glavo zaradi staršev. Ja, jaz bi lahko odšla in rekla, briga me za tvoje starše, to ni moj problem. Ampak, če vas pa vprašam, kaj je dobro partnerstvo, pa zagotovo nihče od vas, ki ji svetujete, naj gre, ne bo rekel, ob prvi večji težavi se v partnerstvu vzame pot pod noge in adijo. Kakšna dvoličnost. Njen partner ima težave z otrokom, ki jim ni kos ne on, ne njegova bivša. Samo zato še ni slab. Potrebuje pomoč, on, pa tudi bivša in otrok.

Halo tudi tebi! A znaš brati? Napisala sem prvo večjo težavo, ne manjšo!

Ona ima možnost oditi, ker ni mama, on pa te možnosti nima. Mogoče ni slab ali nesposoben oče, samo temu konkretnemu otroku z mamo nista kos. Nista edina starša, ki ne obvladata svojega otroka, in včasih k temu veliko prispeva tudi otrok!
Lahko pa gledaš tudi tako; da ima otrok hudo bolezen ali poškodbo možganov; mojemu partnerju se je recimo življenje obrnilo na glavo zaradi staršev. Ja, jaz bi lahko odšla in rekla, briga me za tvoje starše, to ni moj problem. Ampak, če vas pa vprašam, kaj je dobro partnerstvo, pa zagotovo nihče od vas, ki ji svetujete, naj gre, ne bo rekel, ob prvi večji težavi se v partnerstvu vzame pot pod noge in adijo. Kakšna dvoličnost. Njen partner ima težave z otrokom, ki jim ni kos ne on, ne njegova bivša. Samo zato še ni slab. Potrebuje pomoč, on, pa tudi bivša in otrok.
[/quote]

OMFG, čestitam za prvi zapis v zgodovini tega sveta – da je otrok sam kriv, da je nevzgojen. Če obstaja forumska limona za zapis, si ti prva, ki si jo zaslužiš.
Starš, ki otroku ni kos, je nesposoben starš – po definiciji. In mora najprej to rešit, preden si ustvarja novo življenje. To ni težava v partnerstvu, to je stena, ki je nepremostljiva – dokler se zadeva ne reši. Pripravljenosti pa očitno ni, če traja že dlje časa in nič ne zaleže. Ergo? Kako boš pomagal nekomu, ki se dogovori, potem pa vse dogovore krši? Ki je sam otrok? A naj ženska moškega skuša vzgojit v dobrega očeta? Ne me basat, no s takimi.
So težave v partnerstvu, ki so rešljive, vse pa niso. Če je v fundamentu vse zgrešeno in nepremostljivo. Jaz prek slabe vzgoje ne morem. Tebi je to očitno samo ovirica, prek katere greš in zamahneš z roko.

Da o spoštovanju partnerja ne govorimo. Takega moškega jaz ne bi mogla spoštovat.

Kar pusti naj partnerja? Kaj če bi mu pa stala ob strani? Se poskusila zbližat z otrokom? Tudi če je nevzgojen, se očitno počuti neljubljenega in se to da spremenit. Ne s tem da popuščaš. Pa hočeš ali nočeš – ima hkrati mačeho. Na nek način bi mogel vsak član družbe sodelivat pri vzgoji.

Otrok dela to, kar mu oče in mama dovolita…
Otrok živi pri mami in ona je njegova skrbnica.Tako je presodilo sodišče.Oče ima določene stike.In ker pri vseh treh (oče, mama, otrok) ni nobenega reda, ga je treba vzpostaviti.
Oče naj se za začetek drži točno določenih dnevov za stike.Točno takrat naj pride po otroka in odstopanj ni! Tako bo imel red, tega naj se drži bivša, oziroma mama otroka in otrok!
Če bo otrok klical vmes – oče nima časa, ker dela.
Ko se bo po določenem času vzpostavil red- potem se oče lahko dogovarja z otrokom za dodatne stike.
Dokler je pa mulc nevzgojen, brca po avtu in odpira vrata med vožnjo, naj ostaja kar pri mamici.Ker se pri očetu ne drži reda in dogovorov.
Treba je vztrajati.Da bo fantič spoznal, da je oče glavni , ne on in da je treba v življenju upoštevati meje in spoštovati ljudi.
Kajti zavedati se je treba , da mulček prihaja počasi v puberteto.In da že sedaj zelo dobro manipulira in šofira svoja starša.Kaj šele bo.
Oče bo moral pokazati avtoriteto in odsekati preširok in prekosmat rep svojemu sinu.Ki že zdaj pada čez ograjo (ki jo pravzprav ni…).
Kaj šele bo.
S partnerjem se vsedita za mizo in se pogovorita.Tako ne bo šlo naprej.Ker je za vse vpletene zdaj slabo – vse pa vas sprehaja in vozi en desetleten mlečen fant.Prav vpije po tem, da mu kdo reče :basta! Konec!
S partnerjem si skupaj oglejta predavanja Marka Juhanta (na youtubu so ), pa preberita njegove knjige.Čmrlj.si…Njegova mnenja naj vama bodo za kažipot.

Očitno ne znate brat, ker avtorica piše, da je vse to že poskušala naredit. Zadeva ni od včeraj.

Joj ženska imaš popolno nesposobnega deca! Otrok to dela iz čiste iskanje pozornosti, potrebi po ljubezni, razumi, da sta mu starša zje.bala familijo. Tudi ti si lahko del tega problema v njegovih očeh. Prvo je treba za otroka poskrbet, ti si zadnja na vrsti, peto kolo. Če nisi zmožna tega spregledat in sprejet, si rajši najt deca brez ‘prtljage’. Ubogi otrok res…

OMFG, čestitam za prvi zapis v zgodovini tega sveta – da je otrok sam kriv, da je nevzgojen. Če obstaja forumska limona za zapis, si ti prva, ki si jo zaslužiš.
Starš, ki otroku ni kos, je nesposoben starš – po definiciji. In mora najprej to rešit, preden si ustvarja novo življenje. To ni težava v partnerstvu, to je stena, ki je nepremostljiva – dokler se zadeva ne reši. Pripravljenosti pa očitno ni, če traja že dlje časa in nič ne zaleže. Ergo? Kako boš pomagal nekomu, ki se dogovori, potem pa vse dogovore krši? Ki je sam otrok? A naj ženska moškega skuša vzgojit v dobrega očeta? Ne me basat, no s takimi.
So težave v partnerstvu, ki so rešljive, vse pa niso. Če je v fundamentu vse zgrešeno in nepremostljivo. Jaz prek slabe vzgoje ne morem. Tebi je to očitno samo ovirica, prek katere greš in zamahneš z roko.
[/quote]

Tebi ni pomoči. Kako si končala OŠ, če ne znaš brati? Kje je potem šele malo več znanja o vzgoji otrok, ki si ga ti očitno pobrala samo na tem forumu. Otrok je svoja osebnost in nekateri otroci so težki karakterji po naravi, že od dojenčka naprej so drugačni, za starše vzgojno zelo zahtevni. Ampak škoda vsake tipke zate, ker ne znaš ne brati, ne razmišljati, ne komunicirati.

Daj ne pometuj.
Ce je kdo tukaj ki hoče kaj spremenit na bolš sem to jst.
Nevem al ne znas brat al si scone films vrtis v glavi!

Jaz mislim malo drugače : da to ni iskanje pozornosti in potrebi po ljubezni, ampak preprosto :totalna nevzgojenost.
Avtorica ni nobeno peto kolo, ona je partnerica temu očetu.Ki je očitno precej nevešč in neroden pri postavljanju mej.
Takemu otroku, ki vpije in izsiljuje po telefonu , je treba povedati samo na kratko : delam.Brez vsakega pojasnjevanja.In daš slušalko dol.
Ko odpira vrata pri avtu, ga grozeče pogledaš in mu rečeš :Samo še enkrat in te peljem domov!
In to tudi narediš!
Poveš mu pravila obnašanja pri vas in če se tega ne drži – ajd domov k mami.Ponavljaš pesmico, dokler fant ne sprevidi, da so pri očetu pravila.
Avtorica – tvoj moški se ne bo na hitro preobrnil.Če pa boš videla, da nikakor ne bo sprevidel, da je treba narediti red, potem pa…
Ne obupaj prehitro.Pomagaj mu, pa skupaj predelajta tisto Juhantovo knjigo Varuh otrokovih pravic in dolžnosti…

Imas veliko tezavo. Tvoj partner ne obvladuje niti ladtnega otroka, samo enega, in to starega sele 10 let. Ocetje so tista oseba v zuvljwnju deckov, ki jim morajo priti nasproti, a tudi postaviti mejo. Za zacetek, bivsa partnerja se morata udeleziti nujno delavnic za vzgojo, verjetno z otrokom vred. Drugic, ko bo otrok pri ocetu, naj bo samo z njim eno obdobje, brez tebe. Razen, ce ocenis, da ti dobro vplivas na otroka in da te ima rad. Sicer dvomim, ker v otroku vidis vse najslabse, razen otroka v stiski. Otrok je v hudi stiski zaradi starsev, ki si ne znajo urediti osebnega zivljenja. In sama sebe vprasaj, ali je to clovek, s katerim si zelis ustvariti druzino? Je sploh sposoben ocetovske vloge? Iskren odgovor potrebujes sama od sebe.

Ne vem ali gre za motnjo,alu nevzgojenost,ali za stiski otroka…Vsekakor je in bo otrok 1. za tega sina. Kar je zame tudi prav. Ti nisi 1. Ce lahko to sprejmes, redu,ce ne,koncaj zvezo. To kar si opisala je vsekakor zahtevno in nisem prepricana,da bosa zmogla,da bo zmogel oce.Potrebno je strokovno svetovanje,podpora.
In ce sta skupaj in nimata otrok,imata oba sluzbo..tudi ne vidim razloga da si za tega fantica,ki je in bo sin moskega,ki ga ljubis ,ne delita stroskov zanj za tisti klincevi dopust 1xletno…
Bi me pa obcutno bolj skrbelo,ce se oce za otroka ne bi brigal…