Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Ali je zveza z enim clovekom "naravna"?

Ali je zveza z enim clovekom "naravna"?

Kot otrok locenih starsev lahko recem, da sem imela “slabo” otrostvo. Ko sta se locila, je oce zacel novo druzino z ljubico in je name “pozabil”. Borbe za prezivnino, prisiljeni obiski pri njemu, ko mi je njegova partnerka jasno dala vedeti, da sem nezazeljena, moja mama, ki je vztrajala pri teh obiskih, ces naj saj malo poskrbi za otroka, ce ze prezivnine ne placuje (mu je morala izplacati stanovanje), oce kljub zelo dobremu financnemu stanju res nikoli ni dal nic denarja, razen po 10 letih ko je bilo stanovanje izplacano prezivnino, ki jo je vsako leto poskusal znizevat, mama sama, v stresu, ostala z majhnim otrokom, jokala cele noci, kasneje se je nekako sestavila pa zacela srecevat nove moske, ene z otroki, druge brez, potem druzenja s temi otroki, spanje po tujih hisah itd. Doma nikoli nisem imela osebe, ki bi se ji lahko zaupala, vedno novi ljudje, obcutek nezazeljenosti pri ocetu, zelela sem si, da bi bil dom nekaj stalnega, stabilnega, prostor, kjer bi me sprejeli, kjer se pocutis varno.

Zdaj kot mlada zenska, ki zivi razpeta med Dansko, kjer sem porocena in Slovenijo, ki jo obcasno obiscem opazam veliko razliko med splosno naravnanostjo ljudi. V Sloveniji so locitve obicajne in ljudje, ki vztrajajo v zakonu tudi takrat, ko se pojavijo tezave, se “ne cenijo”, so ” slabici”, zenski, ki jo moz vara on pa ostane z njim se posmehuje… Na Danskem je ravno obratno. Locitev je nekaj slabega, bezanje od odgovornosti, druzina je zelo visoka vrednota in tega se zlepa ne razdira. Ceprav so varanja, odtujitve, razlicni interesi itd. Ljudje ostajajo skupaj.

Sama sem v svojem zakonu srecna, izpolnjena in ne varam, mislim, da moz cuti in se ravna enako.

Pojavlja se mi vprasanje, ali je zveza z enim clovekom “naravna”? Biblija jo zapoveduje. Iz svojih otroskih izkusenj trdim, da je za otroke najboljse, ce sta starsa skupaj (seveda v primeru alkoholizma, fizicnega nasilja, to ne velja). Kot odrasla zenska sem srecna v zvezi z enim moskim, kljub temu da ni vse popolno. Zivim v drzavi, kjer vecina ljudji vztraja v zakonu. V Sloveniji se na veliko locuje. Gre za egocentrizem? V prvi vrsti zadovoljevanje lastnih potreb – jaz rabim, jaz hocem, jaz moram, jaz zelim? Partner mora biti, mora imeti, mora mi omogociti…? Ali pa na Danskem vztrajamo v nekih nenaravnih tvorbah, v katerih clovek ni nikoli absolutno srecen? Pa smo srecni, ce se locujemo in menjamo partnerje?

https://en.wikipedia.org/wiki/Divorce_demography

stvar karakterja, ne biblije

men osebno se več kot z enim naenkrat niti ukvarjat ne da, tko da zame je to edino sprejemljivo
ko se naveličam, povem in adijo

nova
Uredništvo priporoča

Zanimivo razmišljanje in primerjava. Kaj pa je “prav”?

Najbrž si mislila egoizem, ker egocentrizem je nekaj čisto drugega.

dedci kot zamenljivi idioti, kajne?

Meni je to popolnoma naravno. Si ne predstavljam drugače niti ne želim. Pri nas v družini je bil zakon in družina glavna prioriteta. Mama, oče, otroci. Jaz sem bila tako vzgojena.

Da, naravno je imeti enega partnerja, s katerim dobiš otroke in skupaj dočakata starost. To je tudi pri živalih nekaterih. Ker pa se ljudje ne ujamemo vedno z nekom, pride kdaj tudi do zamenjave partnerja, večinoma pa potem z nekom ostaneš ( ker se značajsko ujemata)

dedci kot zamenljivi idioti, kajne?
[/quote]

na mojo veliko žalost je večina res

koker je narava raznolika, za tvojo sorto to žal ne velja najbolj 🙂

Dobro si napisala in sam se obnašam kar po Dansko.
Človek z razvezom zakona največ škodi otrokom in zaradi tega je bolje ostati v zakonu. Zakon je poleg prijateljstva tudi ekonomija. Pričeti novo zvezo, nove otroke, novo stanovanje…to ni ekonomično in tudi iz biološke strani, nelogično.
Pa tisto o varanju. To se zgodi 2-3 -4 krat v trajanju zakonske zveze, to je bolje spregledati in zakon terarij dalje.

Ko ima moški res rad žensko in ona ima rada njega, ju nobena sila ne razdvoji. Skupaj sta in skupaj ostaneta. Ker se res ljubita.

na mojo veliko žalost je večina res

koker je narava raznolika, za tvojo sorto to žal ne velja najbolj 🙂
[/quote]

Kot da za tvojo velja.

Eni smo že zdavnaj spoznali, da je za naše duševno zdravje samskost najboljša.:)

Kot da za tvojo velja.

Eni smo že zdavnaj spoznali, da je za naše duševno zdravje samskost najboljša.:)
[/quote]

brihten in humoren fant 🙂
lepo !

Sej ženske ste fajn, samo živeti z eno..ne hvala, mazohist pa nisem..:))))

mogoče si samo plašen zajček 🙂

nekaj podobnega kot žlica v restavraciji.
je pa fino, če jo pred naslednjo uporabo vsaj umijejo…

nekaj podobnega kot žlica v restavraciji.
je pa fino, če jo pred naslednjo uporabo vsaj umijejo…
[/quote]

nikjer ni bilo govora o tem, po kolikem času naveličanje pride…in tudi bistvo pisanja ni bilo v temu, ampak ti si pač prebral/a tako kot je očitno tebi najbolj domače…upam, da te tudi polirajo, ne samo umivajo :))

žlica se ne naveliča…

Naravno je tisto, kar ti je blizu.
To so debete, kjer ni enega in edinega pravega odgovora.

Če čutiš, da je prav da si z nekom, je to naravno.
Če čutiš, da nisi s pravim človekom, je najbolj naravno to, da greš svojo pot in drugemu pustiš, da najde nekoga, ki bi ga ljubil. In edino fer.
Če čutiš, da je prav, da trpiš znotraj zveze, pa je to naravno. Čeprav ne fer do drugega.

Kakor si naštelan, to je edino prav za posameznika- na tisti točki življenja.

Meni je trenutno naravno, da sem samska, dokler ne spoznam njega, s katerim si bom želela biti v trdnem zvestem razmerju. Takrat mi bo naravno to. :).

Si ne predstavljam zvezo s samo z enim človekom. Se še z nobenim nisem toliko ujela, da bi z njim ostala. Imela sem pet zvez, vse so bile po svoje lepe, zanimive in vznemerljive, celo usodne. Vsakega moškega sem imela neskončno rada. Še zdaj jih imam. Želim si ljubezni in živeti z nekom do konca svojih dni, a tega ne znam. To mi je tuje. Ljubezen si drugače predstavljam kot večina drugih ljudi. Takšni odnosi, ki jih imajo, so mi bedni. Lahko bi bila v vezi, pa že v naprej vem kako bo potekala. Naveličala se bom prej ali slej. Zato sem raje samska, a ne osamljena.

Slovenija: ločitev 39 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}
Danska: ločitev 57 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}

Ma pusti jih. Niso srečni, če ne javkajo.


stavek sem prebrala – pa mi je na misel prišla včerajšna zgodba iz polesove oddaje – nisem gledala čisto od začetka – tako da ne vem zakaj je gostja ostala samo z babico, ki jo je vzgajala… vem pa naprej, da je kazalo, da si je njen oče ustvaril novo družino z žensko s katero se je na novo poročil, imel je z njo sina in hči – ta gostja je očeta našla pri 28 letih – in spoznala brata, sestro, s sestro se videla pri 50 prvim mislim da, oče se je ločil še drugič in odšel na kostariko in tam imel v poznil letih še enega sina z eno žensko -in tega so v oddaji prvič videli vsi…
kar me je ganilo – da kljub temu, da je oče živel toliko zakonov, kako so ti otroci – čeprav niso živeli skupaj, kako so se veselili srečanja drug z drugim, kako so veseli drug za drugega, objeli so se tudi s tretjo partnerico…
daleč od tvojega odnosa, ki seva iz tebe že v prvih stavkih.
zato naprej sploh nisem brala. za to,da ti nočeš dajati ljubezni, in imaš odklonilen odnos, ne moreš kriviti staršev, četudi so se ločili.
Za tvoj odklonilen odnos do nekoga se ti sama odločiš, enako tudi za tvoj odnos do zakona.



Ravno tako naravna, kakor z večimi, ker če pogledamo še druge nekrščanske kulture, ne podpirajo vse monogamije. Ampak recimo kot ponekod v muslimanski kulturi ali pa pri mormonih, ko ima moški več žena, boš takoj pomislil, da gre patriarhalna kultura na roko predvsem nekaterim moškim, da imajo lahko več žena, ponekod še otroke, ker katera ženska bo pa zadovoljna in neljubosumna, če bo njen moški vsak večer menjal oz. delil posteljo še z drugimi. 🙂

Ve se tudi, da slabi zakoni in ločitve čustveno negativno vplivajo na otroke, ko se razbije nuklearna družina. Ločitev je preveč, vsaj za moje pojme, ker živimo v narcisistični (individualistični) dobi, kjer pogosto vsak gleda le nase, nihče se ni pripravljen pogajati, sodelovati, “flikati” odnos, najlažje se je pač ločiti po liniji najmanjšega odpora.

[i]Mojega hudiča sem prodal svoji duši.[/i]

Spodaj pod svojo temo imaš link od avtorja/ice “itak ja” procent ločitev na Danskem in v Sloveniji..
Na Dansekm je teh 57{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, v Sloveniji 39{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ločitev..

Tvoje trditve ne držijo..

Provokacija?

Dejstvo ločitve nima zveze z naravnostjo, kot ti sprasuješ. Sem živela na Nizozemskem in tudi tam je videz trdnih družin. Dejstvo pa je zgolj, da se jim ločitev materialno ne splača. Ženske so namreč doma ali delajo skrajšan delovni čas, otrok imajo več, vsaj dva, dostikrat tri. To pomeni, da ženski pustiš hišo in precej velike preživnine za otroke. Ženska pa po drugi strani izgubi partnerja, ki prinaša levji delež prihodka. Zato razmislijo, preden se ločijo, so pa dostkrat bolj liberalni kar se zvestobe tiče.

Ergo, emancipirana ženska se bo prej ločila, manj bo pri volji požret kakšen shit. Na zahodu so ženske, kar se družine tiče, bolj konzervativne.

New Report

Close