Zanima me, čisto teoretično, katero službo bi izbrali, če mi imeli 3 možnosti izbire.

V prvi je delo zelo zanimivo, polno izzivov, veliko se lahko tudi naučite, čeprav je znanje zelo specifično za to delovno mesto. Plača je pod slovenskim povprečjem. Hkrati je pa (če se seveda izkažete) veliko možnosti napredovanja, tako v odgovornosti kot v plači.

V drugi ima delodajalec velika pričakovanja in želje glede izboljšav in nadgraditev delovnega procesa, delo bi vam bilo izziv, čeprav vas ga je hkrati malo strah, ker imate občutek, da ne vejo čisto natančno kaj želijo. Ponujajo povprečno slovensko plačo.

V tretji službi se vam delo zdi malo dolgočasno in rutinsko. Zadane naloge in cilje bi relativno lahko dosegali. Karierno bi precej stagnirali, saj bi vam zmanjkovalo časa da raziskujete novosti. Plača je za toliko nad povprečjem, kot je prva pod njim, možnosti za napredovanje pa ni veliko.

Ko, da vidim …

Je sicer za odločitev pomembnih še nekaj drugih stvari, ampak takole na hitro bi rekla prva možnost.

Dobro bi bilo poskusit pridobit še kaj več informacij o 2. npr., drugače pa je treba upoštevat tudi kaj je nekomu bliže.

3.
Vrh glave ima stresa in neodločnih delodajalcev, ki ne vedo, kaj hočejo.

Zanimivi odgovori 1-1-1 🙂

O drugi ne moreš pridobiti nobenih dodatnih informacij. Delodajalec ima občutek, da ve kaj hoče, če ga povprašaš o detajlih, pa vidiš, da ni čisto prepričan.

Vse tri službe imajo podoben delovnik, so v podobni oddaljenosti od doma …

Podpis! Se ena za opcijo 3…

Preveč izbire imaš, to ni resnično.

Če upoštevaš izrek Life begins at the end of your comfort zone trojke ne bi izbral. Ostanejo ti izzivi za podpovprečno plačo in delodajalec, ki ne ve, kaj bi rad. Jaz bi probala z dvojko, pri enki bi me ovirala plača.

V službo hodim za plačo. Kar me veseli, delam popoldne doma z družino.

Absolutno tretja. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Če v službi obstaja možnost napredovanja, še ne pomeni, da je boš ti deležen. :)))

Vsekakor 3.
Pri 45ih najbolj ceniš mir, čim manj stresa in solidno plačilo.

Nikakor ne 3. Brez izzivov in brez možnosti napredovanja bi v enem letu crknila.

Pri 1 bi se skušala zmeniti za višjo plačo po par mesecih. Pri 2 se mi zdi, da če so megleni že sedaj, potem so strahovi pred zahtevami in odgovornostmi upravičeni.