Pred vrati je čas, ko bodo naše nabiralnike bodisi elektronske ali navadne, zasula voščila prijateljev, znancev, sosedov, sorodnikov in tistih, ki vam nič ne pomenijo ali še več, jih zaradi določenih izkušenj, dogodkov, sploh ne marate, prenašate več. Vse to skušate v interakciji ( če že pride do nje, se je pa če se le da, raje izognete) z dotično osebo nakazati, a kaj ko le ta nima “posluha”, empatije. Po domače rečeno rine z glavo skozi zid. Samo da se dela “fino” in da dobi (bi dobila), svoj košček pozornosti, občutek pomembnosti, po katerih tako hlasta kot za zrakom.
Nemara Vas zanalašč provocira kvazi dobronamerno z novoletnim voščilom in se dela uglajeno in prijazno, kar v resnici ni. Takšno vsiljivo osebo imam v svojem življenju, ki se nikakor noče distancirati in pretrgati duhovnih vezi, čeravno so zunanje okoliščine za to ugodnejše, saj sva se presellili obe, le ona me še išče na starem domu pri starših in se samoiniciativno vabi v moj nov dom, čeprav imam najino zadnje srečanje v izredno slabem spominu oziroma se mi je takrat uprla v dno duše. Takrat sem bila očitno ogorčena nad njenim vedenjem, ona pa vse “pozabi”, se vsiljuje in si zopet želi vzpostaviti kontakt, da bi mi še najprej pila kri. Seveda gre za t.i. čustveno vampirko.

Lani sem e-novoletno voščilo ignorirala, letos me ima, da dam iz sebe vse kar mi leži v duši, z željo, da končno spregleda in me v bodoče končno pusti popolnoma pri miru.

Kako vi postopate v podobnih primerih, ko vas bombardirajo čustveni vampirji?

če ne znaš povedati njej … kakšnih deset let še, potem bo mir 🙂

sploh pa ni problem z mailom, narediš si drugega

Napiši. Je pa res, da taki ljudje tega ne razumejo. Jaz sem napisala. Se je sicer branila tako, da je mene okrivila, da sem jaz za vse kriva, ampak sem se je vsaj znebila. Če jo v kakšni družbi kdaj omenijo, postanem pa kar živčna. Ampak v mojem življenju je ni več in je res bolje.

Vsakega voščila sem vesela. Če pa kdo pozabi ali se mu ne da, pa tudi ne zamerim. Si pa kasneje voščimo. ko se srečamo.
Res pa nisem na kakšnem vplivnem položaju, da bi bila zanimiva za voščila s hinavskim namenom.

“Takšno vsiljivo osebo imam v svojem življenju” je problem, da se ji posvečaš pa posledica.

Rešitev: imej toliko takšnih vsiljivih oseb, da se nobeni več ne boš mogla posvetiti. BUTARA! 😉

Kako ste bogi, res. A pa se zavedate, da mogoče ste vi to osebo prizadeli in se zdaj hočete izogniti opravičilu?! V mojem primeru je bilo ravno to, da je človek rinil vame, ker se je želel pogovorit pa sem ga ignorirala. Ko pa sem končno dala možnost, da da iz sebe kar ga muči se je tudi nadlegovanje končalo. V bistvu ste si marsikateri sami krivi, ker ne date možnosti pogovora, človeka ne poslušate, vas ne zanima.

Jaaaaa poznam to, meni še denar da v kuverto. Če ni stika, vztrajaj, če se kakorkoli odzoves, potem je zmagala, to je njej hrana. Zagotovo se speneveda in morebitnim znancem razlaga kaksna da si, ona ti piše, ti jo pa ignoriras…

Nič ne pojasnjuj. Napiši: Prosim, pusti me na miru. In pošlji. To je to.
Potem pa totalen ignor.

Mogoče se samo tebi zdi vsiljiva, ona pa tega ne čuti tako.Misli, da sta prijateljici.Ji že daješ take znake.Verbalne in neverbalne.
Občutek imam, da nisi kakšna ljubiteljica ljudi.Prav čudno, da ji dovoljuješ, da ti “pije kri”, pa je ne znaš postaviti na distanco, rajši jo opravljaš tu na Monu.
Mene nikoli ne zasujejo z voščilnicami voščila prijateljev, znancev ali sorodnikov in tistih, ki mi nič ne pomenijo.Kajti vseh voščilnic se razveselim in verjamem, da so iskrena.
Tako, da imam občutek, da je največji problem v tebi.Ne maraš določenih ljudi in ti grejo očitno do konca na živce.Res ne vem, kako potem deluješ z ljudmi v službi.
Vzemi kakšno knjigo v roke o odnosih med ljudmi.Priporočam ti dve za začetek : Kako si pridobiš prijatelje (Dale Carnegie ) in Ni prostora za prasce , Mladinska knjiga.

Zadnja leta nikoli ne odpisujem voščilom, kaj šele da bi jih sam od sebe pošiljal…opažam da se kdo najde tu in tam, ki še vztraja in upam da bodo tud tisti obupali…darila bojkotiram že nekaj let in so se že vsi sprijaznili s tem….edino nečaku kupim darilo za božička, to je pa vse…

Jaz na december gledam drugace. Vse leto hitimo, norimo v sluzbo, domov, skuhat, otroke ven peljat, naloge pregledat. Za vikende pa spet z druzino na sonce, v hribe, v nabavo..In decembra si vzamemo cas za druzenje, snovanje novih nacrtov, ja, tudi za sprostitev v petek po sluzbi z medico…je cas, ko pozabljamo zamere ali obnavljamo druzinske vezi…je cas carobnosti, ko ljubezen delimo in sprejemamo. Je cas, ko pretrgamo rutino in kdaj kaj naredimo drugace. Morda celo napisemo kaksno voscilo vec kaksnemu nergacu z zeljo, da mu polepsamo dan. No, nergaci in sumnicavci celo v nedolznem in dobronamernem voscilu vidijo neko ozadje…taki pac ste, a vseeno zelimo tudi vam eno precudovito leto 2018😉

No vidiš, nekateri ne rabimo decembra, da se spomnimo dedkov in babic, ker si vzamemo čas in jih redno obiskujemo. Tudi teto v domu in sorodnike v nekem zabačenem hribovju. Kljub tempu in pomanjkanju časa. Zato decembra nimamo slabe vesti pred takimi, ki mislijo, da je dovolj 1x na leto sms ali se nam namajo s praholovci, vsi hepi, ker zdaj pa končno imajo čas za nas.
Zato nas ne zmerjaj z nergači in poskušaj ljubezen deliti še kdaj, ne samo v enem od 365 dni. Za razliko od tebe jaz mislim, da ljudem veliko več pomeni občasni obisk skozi celo leto, kot pa tvoje osladno voščilo decembra, ker je tako zapovedano. Nikar se ne vzvišuj nad tiste, ki nam ni težko vsak drug vikend narediti 400 km, da obiščemo tiste,ki jih imamo radi. In to brez izgovorov, kako ni časa.

Naj bo prečudovito tudi zate.

No vidiš, nekateri ne rabimo decembra, da se spomnimo dedkov in babic, ker si vzamemo čas in jih redno obiskujemo. Tudi teto v domu in sorodnike v nekem zabačenem hribovju. Kljub tempu in pomanjkanju časa. Zato decembra nimamo slabe vesti pred takimi, ki mislijo, da je dovolj 1x na leto sms ali se nam namajo s praholovci, vsi hepi, ker zdaj pa končno imajo čas za nas.
Zato nas ne zmerjaj z nergači in poskušaj ljubezen deliti še kdaj, ne samo v enem od 365 dni. Za razliko od tebe jaz mislim, da ljudem veliko več pomeni občasni obisk skozi celo leto, kot pa tvoje osladno voščilo decembra, ker je tako zapovedano. Nikar se ne vzvišuj nad tiste, ki nam ni težko vsak drug vikend narediti 400 km, da obiščemo tiste,ki jih imamo radi. In to brez izgovorov, kako ni časa.
[/quote]

Hi hi, kot kaze nepoboljšljivi nergači vsako besedo in vsako gesto obrnete po svoje. Nisem omenila, da ljudi ne obiščem celo leto in ji potem decembra pošiljam osladna voščila. Je pa res, da ljudi ali sorodnike, ki mi črpajo energijo, med letom obiščem redkeje, v decembru pa se jih tudi spomnim, jim v mislih zaželim srečo in jim pošljem voščilo z namenom, da se ga razveselijo. Bom to nadaljevala še naprej in če se ga bodo razveselili, bom tudi jaz vesela, če pa ga vržejo proč, me ne bo prizadelo, saj ne bom verjetno nikoli izvedela…:)) Sicer pa sem človek, ki izkazujem naklonjenost bolj z druženjem in uslugami, kot z darili. Zato je tudi decembra več druženja s prijatelji, sorodniki in tudi s sodelavci, nimam pa težav z sms-i, čestitkami in praholovci, ki jih drugi pošljejo ali podarijo meni. Res bi bilo zanimivo spoznati posameznika, ki ga prejeta voščila in podarjeni praholovci tako zelo vznemirjajo. Življenje je že tako včasih dovolj težko in nepredvidljivo, drugič spet veselo in polno nepričakovanih izzivov. Zakaj si ga ne bi olajšali vsaj s tem, da v prijaznih gestah vidimo le prijazne geste, namesto skrivnostnega preračunljivega ozadja? Vsi srečo:))

Ignoriraš.

Naslednje leto tega od takih potem ni več.

Sploh tistih osladnih “veriga” stil SMS sporočil na silvestrski večer in takoj po polnoči 🙂

Hi hi, kot kaze nepoboljšljivi nergači vsako besedo in vsako gesto obrnete po svoje. Nisem omenila, da ljudi ne obiščem celo leto in ji potem decembra pošiljam osladna voščila. Je pa res, da ljudi ali sorodnike, ki mi črpajo energijo, med letom obiščem redkeje, v decembru pa se jih tudi spomnim, jim v mislih zaželim srečo in jim pošljem voščilo z namenom, da se ga razveselijo. Bom to nadaljevala še naprej in če se ga bodo razveselili, bom tudi jaz vesela, če pa ga vržejo proč, me ne bo prizadelo, saj ne bom verjetno nikoli izvedela…:)) Sicer pa sem človek, ki izkazujem naklonjenost bolj z druženjem in uslugami, kot z darili. Zato je tudi decembra več druženja s prijatelji, sorodniki in tudi s sodelavci, nimam pa težav z sms-i, čestitkami in praholovci, ki jih drugi pošljejo ali podarijo meni. Res bi bilo zanimivo spoznati posameznika, ki ga prejeta voščila in podarjeni praholovci tako zelo vznemirjajo. Življenje je že tako včasih dovolj težko in nepredvidljivo, drugič spet veselo in polno nepričakovanih izzivov. Zakaj si ga ne bi olajšali vsaj s tem, da v prijaznih gestah vidimo le prijazne geste, namesto skrivnostnega preračunljivega ozadja? Vsi srečo:))
[/quote]

Mene tudi od vašega patetičnega cukra decembra kar zvija. In kaj zdaj, bom tudi jaz jamrač :)))

Ostanes vljudna a na distanci. Na sms naprimer lahko odgovoris: Hvala,tudi jaz ti zelim vse dobro. Srecno. In potem ne odgovarjas vec. Ne kuhaj zamer,ne rini v tezave,ne razmisljaj o tem kaksni so drugi..samo zivi. Cim bolj polno in cim bolj srecno. Ne skodi drugim. Ce lahko naredis kaj dobrega naredi ampak brez filanja ega in pricakovanja povracil.