Skoraj vsi pokojniki v krsti čez nekaj ur..dni v jami oživijo za kake 3 ure?
Prej smo se pogovarjali pri sosedo in njenim možem, da:
se vsak človek, če ga pokopljejo v jamo v krsti po cca dveh dneh zbudi, ker naj bi zemlja in temperatura ugodno vplivala na vse tiste bolezni in stanja, zaradi katerih je človek umrl. Da je bil primer, ko so človeka pokopali z mobitelom in je čez kak dan ali dva po pogrebu poklical domov, da naj ga odkopljejo, pa ko so odkopali truplo, da so bili nohti umazani, spraskani in tudi notranjost krste…razen v primerih, ko mogoče ob obdukciji poberejo vitalne organe…srce, pljuča…
tudi če gre truplo v krematorij, se za sekundo baje predno trup zgori, zave, potem pa seveda umre, oziroma ga pokonča temperatura.
Verjetno se vam bodo to zdele totalne nebuloze ampak bila sta ful prepričljiva, čeprav v take bedarije še otroci verjetno ne bi verjeli.
Vse te primere sta podkrepila z dejstvom, da sta o tem še največ slišala od strica, ki je duhovnik že več kot 50 let.
Zanima me, če tudi vi veste za kak primer, ker pač posamezni primeri vem, da so res bili.
To se je stalno govorilo v starih časih. Ko so odpirali krste je bilo ogromno spraskanih. Zgodilo se je pa tudi, da je nekdo hotel prstan ukrast. Pa se je oseba zbudila. Kriminalca je seveda kap od šoka…. Ona pa je še živela nekaj let. Veliko je teh zgodb in veliko je res.
Zato pa so včasih imeli 3 dni, so morali počakati vsaj toliko, pa tudi ni bilo dovolj. Sedaj bi hoteli vse na hitro, ampak je žal prehitro. Ljudje so postali zveri do ljudi, sploh do duhov, ki so po smrti še bolj živi kot so bili za časa življenja. Duša se še ne loči popolnoma tako hitro, razen v bolj redkih primerih.
To je pa res in to povedo stari ljudje!
Včasih je mrlič ležal doma na parah tudi po par dni, če je zunaj brila burja, snega 1 meter, zemlja zmrznjena. Veste da je bila muka izkopat jamo z lopato.
Nohti v resnici še rastejo. Pa ena ženica ve povedat, da je imel pokojni stric viden tumor na glavi. In ta tumor mu je vidno zrasel v dveh dneh, preden so trugo pokrili s pokrovom. 🙁
Se noben mrtev se ni zbudil. Pika. Konec. Zgodbice so pa zgodbice. Luštno za razvedrilo
[/quote]
Pa se je zbudil. Pa ne samo eden, ampak ogromno…. Še tisti po krstah so se zbujali, ko jim je že urin in blato ušlo….
V teh modernih časih jih pa oživijo ogromno, zato je tudi ogromno zgodb o tem kaj se dogaja kasneje.
Žal pa butalcem res ni pomoči….
Pa se je zbudil. Pa ne samo eden, ampak ogromno…. Še tisti po krstah so se zbujali, ko jim je že urin in blato ušlo….
V teh modernih časih jih pa oživijo ogromno, zato je tudi ogromno zgodb o tem kaj se dogaja kasneje.
Žal pa butalcem res ni pomoči….
[/quote]
Seveda se je zbudil če ni bil mrtev. Kaj je tu čudnega.?
Pa se je zbudil. Pa ne samo eden, ampak ogromno…. Še tisti po krstah so se zbujali, ko jim je že urin in blato ušlo….
V teh modernih časih jih pa oživijo ogromno, zato je tudi ogromno zgodb o tem kaj se dogaja kasneje.
Žal pa butalcem res ni pomoči….
[/quote]
Oživijo sigurno ne nobenega. Iz smrti ni poti nazaj. Zdravniki samo z znanjem in masinerijo uspejo nekoga obdržati pri življenju. To je velika razlika. Po domače rešijo mu življenje. Hb da so dohtarji. Marsikdo bi umrl prej kot je treba. Mrtvih ni moč oživiti.
V preteklosti se je velikokrat dogajalo, da so pokopali živega človeka. Zato je sčasoma nastal običaj, da ležijo nekaj dni v krsti, da so se res prepričali, da je mrtev. Potem je postala to navada. Tudi v današnjem času se nekajkrat letno še zgodi, da je človek v mrtvašnici in se prebudi. Ponavadi v kakšnih revnih državah, kjer nimajo aparatur in je vse bolj šlampasto. Seveda, da se lahko zgodi, da pade človek oziroma telo v takšen šok, da mu dobesedno lahko prenehajo delovati vse funkcije oziroma pade delovanje funkcij na najmanjši možni minimum….zaradi ozdravitve same, tako se telo brani in takrat lahko res kakšnega pokopljejo….več ali manj pa v Slovenijo delajo obdukcije na vseh pacientih…..tako da to ni možno. Kakšnih nekaj let nazaj pa je bilo možno. Zakaj pa ne.
V naši vasi (na Hrvaškem, dalmatinsko območje) so ljudje pripovedovali, da v času, ko so še zidali take velike betonske grobnice, so našli eno žensko, ki so jo očitno pokopali misleč, da je mrtva (to je bilo vsaj pred letom 1950, ko še zdravnika ni bilo in medicina tako razvita), so jo našli v grobu vso popraskano in da si je že pojedla del roke od lakote. Grozljivo. Tako, da ja, jaz sem svojcem povedala, kremirat mene, da se ne zbudim.
Na našem pokopališču so enega na njegovo željo pokopali tako, da so v krsto montirali mehanizem s tako potezno ročko, ki je bila povezana z zvončkom. In res je to kaj praviš. Čez dva dni je pričel zunanji zvonček zvoniti in pohodnik po pokopališču je takoj aktiviral gasilce, ki so pričeli z odlokom.
Ta ded, ki so ga rešili še danes živi.
Jutri bom objavil fotko z grobom na tem pokopališču.