Umrl priznani ginekolog in porodničar dr. Cerar Vasilij
kaj takega je pa lepo prebrati. Velik poklon osebi je to.
In kapo mu dol – jaz sicer nisem imela izkušenj z njim, ampak že iz medijev in izkušenj drugih je 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prepričljivo,da je bil strokovnjak in človek na mestu. Zdravnik s srcem in dušo. In takšnih res manjka v našem zdravstvu.
kaj takega je pa lepo prebrati. Velik poklon osebi je to.
In kapo mu dol – jaz sicer nisem imela izkušenj z njim, ampak že iz medijev in izkušenj drugih je 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prepričljivo,da je bil strokovnjak in človek na mestu. Zdravnik s srcem in dušo. In takšnih res manjka v našem zdravstvu.
[/quote]
Tiste pacientke, ki smo ga le srečevale na hodnikih, nam je že od daleč pokazal, da je človek s srcem.
Upamo, da ima ustreznega naslednika v stroki, ki bo tak velikan, kot on.
Nooooooo, veliko mamic bi pa znalo povedat, da je bil bolj ‘mesarski’ dohtar.
Globoko pa soštujem njegovo hči, priznano zdravnico.
Naj počiva v miru. Hvala za vse. In prehitro je umrl.
Kam gre zdaj ves ta keš, ki ga je vplačal? Ki bi ga lahko vlekel še 20 let?? To so ogromni denarji, ki poniknejo v malhi ‘države’!
Iskreno sožalje!
Jaz sem mesece pred porodom ležala na oddelku. Naposlušala sem se zgodbic o “mesarju Cerarju” tako, da me je bilo strah ko cucka, ko je naneslo, da sem morala k njemu na mizo. Ko je videl, da sem kar prozorna od strahu, se me sploh ni lotil pregledovat. Najprej se je z mano pogovoril, me vprašal o poteku rizične nosečnosti, potem je stresel ene dva vica, da sem malo zadihala, potem je pripomnil, da zdaj pa nisem več kot vampirček, voščeno bleda in da mi garantira, da ne grize vratov … potem je pa še razložil (EDINI!!!), kaj in kako me bo pogledal, potem sva pa začela. Nobenih posebnosti se ne spomnim, pregled je bil čisto normalen, za razliko od vseh drugih zdravnikov v porodnišnici me ni nadrl, zakaj ima tako velik trebuh, ampak je iskal vzrok za to. Tudi našel ga je in po njegovi zaslugi imam zdravega najstnika. Vsi ostali, pregovorno “prijazni” in “nežni” zdravniki so samo ugotavljali, da je moj trebuh ogromen. Pri tem je tudi ostalo. On je ukrepal in raziskal vzroke.
Naj počiva v miru!
Pokojnega nisem poznala, slišala pa sem o njemu, da je velik strokovnjak na področju porodništva.
Sigurno je v svojem življenju kot zdravnik naredil ogromno dobrega in pomagal na svet mnogim otrokom.
Vsi ljudje pa imamo tudi kakšno slabo lastnost in verjetno jo je imel tudi on kot vsak človek. Toda najbrž prevladuje vse tisto, kar je naredil dobrega po strokovni in človeški plati.
Naj počiva v miru.
Ni pa dočakal visoke starosti, danes 72 let ni neka visoka življenjska doba.
Moja zgodba–če ne bi slučajno prišla k dr. Cerarju- davnega leta 1977, ko se ni bilo ultrazvoka, nikdar ne bi imela otrok. Dr. Cerarju sem zato že leta zelo hvaležna in se ga bom vedno spominjala v največjem spoštovanju.
Več ginekologov v Leonišču je takrat trdilo, da imam na desni strani jajčnika tumor in da je to razlog, da ne zanosim, da bo potrebna operacija…. Čisto slučajno me je pregledal tudi dr. Cerar, takoj ugotovil, da je zadebelitev desno zaradi postrani ležeče maternice, mi jo ob pregledu takoj tudi naravnal, in po prihodu iz bolnice sem takoj brez problemov zanosila in tudi kasneje še dvakrat.
nekaj tu ne štima. TVOj te je spremljal, ti kuhal čajčke, juhico. Te spremljal na WC, pod tuš. In nista imela sp. odnosov?
[/quote]
Ne, ni me pustil same tisti dan. Sicer je sel ko me je pripeljal domov hitro nazaj, da ji ene dve pove tej doktorci. Ce lahko on pazi name, me nima pravice tako grobo in zahrbtno pregledovat. Pa se prvic sem sla.
Na sreco je ni dobil, je koncala z delom.
To je bil cetrtek.
V petek se nisem bila dobra.
Zato je lepo z mano ostal do nedelje.
V soboto sem ze pomila tla in mu pomagala kosilo delat. V nedeljo dopoldan sva sla na soncek, na izi sprehod.
V taki situaciji mi ni naredil nic hudega.
Nikoli ni bil grob do mene, ne fizicno, ne besedno.
Tudi ce bi midva imela kaj pred poroko, ne bi bilo nic narobe, a po tistem njenem pregledu, nisem bila se en cas pripravljena da me sploh kdo takne.
On je to razumel. Ker je videl kako je bilo z mano v cetrtek po pregledu tam in petek.
Ne. In kaj?
In celo sva zivela obcasno skupaj ali prezivljala vikende, popoldneve, vecere.
Cakala sva do poroke. Je pac zdrzal tisto slabo leto. Ni bilo lahko obema. Ampak je slo.
Potem po poroki je bilo pa itak lepse, tista pika na iii bolj spostovana, predana. In tisti njen grob pregled je sel v pozabo, z njim. Ker je bilo z njim res lepo.
Ne, ni me pustil same tisti dan. Sicer je sel ko me je pripeljal domov hitro nazaj, da ji ene dve pove tej doktorci. Ce lahko on pazi name, me nima pravice tako grobo in zahrbtno pregledovat. Pa se prvic sem sla.
Na sreco je ni dobil, je koncala z delom.
To je bil cetrtek.
V petek se nisem bila dobra.
Zato je lepo z mano ostal do nedelje.
V soboto sem ze pomila tla in mu pomagala kosilo delat. V nedeljo dopoldan sva sla na soncek, na izi sprehod.
V taki situaciji mi ni naredil nic hudega.
Nikoli ni bil grob do mene, ne fizicno, ne besedno.
Tudi ce bi midva imela kaj pred poroko, ne bi bilo nic narobe, a po tistem njenem pregledu, nisem bila se en cas pripravljena da me sploh kdo takne.
On je to razumel. Ker je videl kako je bilo z mano v cetrtek po pregledu tam in petek.
Ne. In kaj?
In celo sva zivela obcasno skupaj ali prezivljala vikende, popoldneve, vecere.
Cakala sva do poroke. Je pac zdrzal tisto slabo leto. Ni bilo lahko obema. Ampak je slo.
Potem po poroki je bilo pa itak lepse, tista pika na iii bolj spostovana, predana. In tisti njen grob pregled je sel v pozabo, z njim. Ker je bilo z njim res lepo.
[/quote]Se pravi, da nista več skupaj?