tudi v prvi razred in naprej niso radi hodili ali se je situacija spremenila?

Naš je v vrtec hodil samo zadnje leto pred šolo in to po 4 ure na dan (od 8.00 do 12.00) – imeli smo namreč varstvo babice. Kljub kratkemu času, ki ga je v vrtcu preživel (v času počitnic je bil vedno doma, npr. v vrtec je začel hoditi septembra, izpisali pa smo ga s 15.6., tako da je imel poletne počitnice tudi doma in nekaj z babico), je vrtec sovražil. Zjutraj je velikokrat jokal in vedno je bil vesel, ko je bila ura 12.00 in je lahko šel domov (oz. k babici). V šoli pa je užival in še vedno rad gre – pa je zdaj že najstnik. Je bil pa naš tak malo poseben tip otroka – zelo rad je imel, da je vse vodeno in organizirano (je na srečo zelo poslušen otrok, po mojem skora preveč…) in v šoli mu je to zelo godilo, ker so učiteljice ves čas usmerjale delo in dajale navodila. Vem, da ga je v vrtcu najbolj motilo, ko je bil čas brez neke animacije vzgojiteljice, temveč sistem dela: sedaj pa se igrajte drug z drugim… Prav tako sama poznam veliko otrok, ki niso marali vrtca, v šolo pa so potem zelo radi hodili…

Naša podobno kot predhodnik.
Ne mara nestrukturiranega dela. V šoli je bolje, sploh sedaj, ko ima eno super učiteljico, ki jih zna motivirat- vsakega posebej, glede na njihove lastnosti.

jah, na žalost niso vsi taki.

Naša se je tudi pazila pri babici in hodila v vrtec samo do kosila in še to samo leto pred šolo. In ni marala vrtca, ampak tudi šole ni marala. Je bil vsak dan jok tam do novega leta, ko je končno ugotovila, da kar je treba je pač treba.

Joj bogi otroci, ki rabijo animacijo 24/7 in večno pozornost ali pa navodilo za vsak gib, ki ga naredijo.

Otroci se morajo kdaj tudi dolgočasit, ker takrat jim padajo ideje v glavo (včasih tudi neumne).

Te otroci so čisto brez domišljije, najbrž tudi ustvarjalni niso, vsaj ne brez navodil.

Niso marali vrtca, niso marali šole. Edino jok je s prvim razredom prenehal in z leti tudi otroci drugače dojamejo inštitucije. To je vse.

Se popolnoma strinjam.Otrok se mora tudi sam znati zaposliti.Predvsem to.

pri nas: nobeden izmed njiju ni rad hodil v vrtec, ne v oš šolo, ne v srednjo (no, tu je bilo že malo bolje, družba, pa to…), ne na faks. Oba sta zelo družabna. Oba diplomirala.

Pa si kaj opazila, je ta super učiteljica, ki zna motivirat vsakega učenca posebej , samo ena , ali pa je enih deset klonov še zraven?
Če pa tvoj otrok ne mara nestrukturiranega dela, pomeni tudi, da se sama ne zna zaposlit.

Pa si kaj opazila, je ta super učiteljica, ki zna motivirat vsakega učenca posebej , samo ena , ali pa je enih deset klonov še zraven?
Če pa tvoj otrok ne mara nestrukturiranega dela, pomeni tudi, da se sama ne zna zaposlit.
[/quote]

Tole pa sploh ni res. Tudi jaz hocem strukturo pri vsem in se kako sem se znala vedno sama zaposliti. In se danes mi zlepa ni dolgcas, ker vedno najdem kaj zanimivega za pocet in domisljija mi dela na polno. Ampak hocem vse strukturirano, lepo po sistemu. To smo bolj tehnicni ljudje, nikakor pa ne cakamo na druge, da nas bodo animirali.

Kot bi pisala o mojih ☺

Naši dve sta se obe upirali vrtcu. Tamlajša tako silovito, da je zjutraj tulila ne grem v vrtec, sovražim vrtec.. V šolo hodi s takim veseljem, da še ko je bolna, noče ostat doma. Nečakinja ravno kontra – v vrtec nikoli problem, v šolo pa ne bi šla.

Naši trije niso preveč radi hodili v vrtec. Posebej srednji otrok je velikokrat jokal: Nede ni ltca? je govoril ob sobotah in nedeljah.
V šolo so pa vsi trije radi hodili. No, najmlajši je še na faksu.

Vrtca oz. Male sole nisem nikoli marala. V os sla s sestimi leti in to brez vsakega problema. Komaj sem cakala, da se mala sola konca in da lahko grem v solo.

V vrtec nista marala hodit, ker nista marala spat pp kosilu. V solo oba brez problema.

Jaz nisem hodila v vrtec in šolo sem sovražila do cca 5 razreda. Potem je bilo bolje. Mene je pazila babica, potem pa še ena starejša soseda. Vstop v šolo in gručo otrok je bil zame pravi pekel. Enako moj mož.

Moji vsi 4 otroci so šli zaradi najine slabe izkušnje že z 1 letom v jasli in nikoli ni bilo nobenih problemov ne v vrtcu, ne v šoli. Sedaj so že vsi v OŠ, izjemno družabni, uspešni in zadovoljni.

Ampak to je najverjetneje odvisno od osebnosti. Ker jaz sem bolj zaprt tip človeka, navezala sem se na malo ljudi, moji otroci pa so vsi zelo odprti in priljubljeni.