Kako čim bolj intenzivno pomagati devetošolcu izboljšati angleščino?
Hči je v 9. razredu, izredno naravoslovno nadarjena, jezikovno precej manj – povprečna. Oceno iz angleščine ima sicer odlično, vendar se sama in doma zavedamo, da je to daleč od realne slike – slovnico za kontrolno zna, tiste besede, ki so nove v tistih lekcijah, ki jih pišejo, tudi. Prebrala je že precej ang. knjig – takih za domače branje – z nekje z oznako do 2000 besed. Napiše kak sestavek, govori srednje – z napakami in bolj preprosto – operira z besedami, ki jih pač pozna. Za naprej ima v naravoslovji kar precej visoke cilje, zato bo šla na kar precej zahtevno gimnazijo, kjer pa jo seveda skrbi angleščina. Kaj svetujete, na kakšen način bi si letos do vpisa v srednjo šolo intenzivno pridobila še čim več znanja? So 3- tedenski tečaji v tujini res TAKO UČINKOVITI – koliko dejansko pridobi nekdo, kot je ona? Če ja, bi jo poslali, čeprav bo finančno težko. Ve kdo za kako ugodnopoletno izmenjavo? Prosim za čim več idej. Hvala.
ja youtube je super, ni boljšega učitelja. Naj gleda teme, ki jo zanimajo, imaš ogromno, naš poleg glasbe najraje gleda TEX, zelo poučne teme, pa potem filmčke iz področij, ki ga zanimajo in kjer so navodila, kako kaj naredit….
od šol je Berlitz zelo ok, imaš nativspeakerje
nekaj tednov v tujini pa tudi ne more škodit 🙂 naj pa začne z YT.
Kot da bi pisala jaz, le da je hči v 8. razredu. Do sedaj sem pustila in zaupala šolskemu sistemu, da privede do dobrega znanja jezika, čeprav me je ves čas motilo, da stvari ne delajo sistematično ampak na en sodoben način a sem pustila, da tako tečejo. Sedaj pa vidim, da bi morala kar naenkrat poznati besedišče, ki je izven tem učbenika (tam so zelo skromni teksti), da slabo reši naloge tipa USe of English. Hči pove, da dobro govorijo in razumejo angleško sošolci, ki dosti uporabljajo internet ali so gledali risanke, nadaljevanke na TV kot otroci. Očitno so na tak način dobili posluh za jezik, ne vem pa kako se na ta način osvoji besede. Jaz se nagibam k temu, da si pač delaš slovar.
Kaj naj torej prebira, katere spletne strani pregleduje, kaj menite?
Šla sem tudi v MK kjer imajo dodatne naloge za slovnico in za besedišče, nagibam se, da bi ji kupila tisto, še prej pa se bom posvetovala na govorilnih urah. Hči si neverjetno hitro zapomni, a ker dela le v okvirih učbenika in DZ v šoli, znanje ni dobro, tudi zadnja ocena ni bila.
1. Youtube za izboljšanje besednega zaklada, slušnega razumevanja in stik z naravnimi govorci
2. Redno branje KNJIG (ne blogov) za besedni zaklad in zapis, na internetu polovico stvari za mlade pišejo obupno, kdor pa se uči samo iz videov, je potem v angleščini pogosto polpismen
3. Pogovori z naravnimi govorci – preko spletnih strani, preko skypa, v živo … da je prisiljena znanje aktivno uporabljati
4. Ob vsem tem sprotno šolsko delo
Najbolj pomaga, če v angleščini počne nekaj, kar jo veseli. Če bo nekaj delala samo zato, da se nauči angleščino, bo manj uspešna, kot če izvaja aktivnost zaradi veselja do aktivnosti same in je učenje angleščine le stranski produkt, saj bo tako bolj motivirana in se bo lažje tega držala tudi na dolgi rok.
Problem je, ker ne “misli” v angleščini. ko bo to šričela, ji bo zlaufalo.
Pišem iz izkušenj lastnih otrok. Ko otrok misli v tujem jeziku, potem je na konju…. Če pa tega ne zmore ali ne gre, potem bo pa težka – s kakršnokoli literaturo ali tečajem…
Je pa res ntudi , “da misliti v tujem jeiku” ne zmorejo vsi. Se tega ne da napiflat. To imaš prirojeno, dano, ali pa ne.
Tečaji v tujini sicer ne škodijo, vprašanje, pa je, kakšna je njihova dejanska korist.
Iz tvojega zapisa je razvidno, da slovnico obvlada, manjka pa ji suverenosti in predvsem kilometrine pri govorjenju. Zato ne vem, koliko je smiselno, da jo pošlješ v tečaj, kjer se bo spet učila slovnico. V prostem času pa se družila z ostalimi Slovenci na tečaju in govorila slovensko.
Malce poglejta za kakšne mednarodne tabore. Čeprav je teh taborov za njeno starost manj, se po mojem vseeno kaj najde. Naj gre nekam, kjer bo primorana komunicirati v angleščini. Vse, od začetka do konca, vsak dan. Ti tabori so tudi finančno dostopnejši.
Če se pa že odločite za tečaj, pa preko kakšne tuje agencije, da bo čim manj Slovencev zraven.
A se hecaš? Kakšen slovar? Tako so nas učili angleščino, smo morali posamezne besede v en zvezek pisat. Na tak način nikamor ne prideš.
Besede se osvoji tako, da si čimveč v stiku z jezikom in to s čimbolj pestro tematiko. Več kot jezika znaš, lažje iz konteksta razbereš pomen posamezne neznane besede. Sčasoma si jo zapomniš (eni že prvič, eni potrebujejo več časa) in ti ni več neznana.
1. Filme in serije naj gleda z angleškimi podnapisi.
2. Na Youtubu naj gleda posnetke kakšne pogovorne oddaje z angleške in/ali ameriške televizije. Nekaj, kjer pogovor nima vnaprejšnjega scenarija in zato poteka spontano. Graham Norton ima npr. svojo večerno oddajo na BBC, na katero vabi znane osebnosti iz sveta glasbe, filma, komedije in športa. V njej pogovori potekajo zelo spontano in bliže realnosti, kot v kakšnem bolj skriptiranem šovu.
3. Bere naj knjige v angleščini, ampak ne takih, ki so v slovenskih šolah predpisane za bralno značko. Izposodi ali kupi (na internetu se rabljene knjige dobi tudi za nekaj evrov, vključno s poštnino) naj si angleške mladinske knjige, ki jih je v slovenščini rada prebirala (od Matilde, Harrya Potterja, kriminalnih romanov, itd. – pač kar ji je bilo všeč). Na ta način bo usvojila veliko besednega zaklada. Priporočam izpisovanje besed ali vsaj, da njihov pomen preveri v slovarju. Če ima še zelo pomanjkljiv besedni zaklad in bi jo tak način odvrnil od branja, naj samo bere, tudi če ne razume vsega. Sčasoma bo itak tudi brez gledanja v slovar iz konteksta dojela, kaj pomeni katera beseda, ter si jih zapomnila tudi brez izpisovanja. Na ta način se pridobi ogromno pasivnega besednega zaklada, če si bo besede izpisovala pa bo s tem povečala delež besed, ki bodo postale del njenega aktivnega besednega zaklada.
4. Nekateri priporočajo, da naj od gledanju tujejezičnega videa (oddaje, filma), v mislih ponavljamo povedano, ker smo na ta način bolj aktivno prisotni in večamo tudi aktivni besedni zaklad (besede, ki jih dejansko tudi sami uporabimo v govoru ali pri pisanju), ne samo pasivnega (besede, katerih pomen razumemo, ne bi se jih pa sami spomnili uporabiti ali jih morda ne znamo prav umestiti v stvek in povezati z drugimi besedami). To deluje, kadar govor ne poteka prehitro, drugače zna biti za začetnika zelo utrujajoče.
5. Kadar si izpisuje besede, naj obvezno preveri tudi, kako se besedo izgovori, jo na glas ponovi ter si zapiše tudi fonetični zapis.
6. Vključi naj se na kakšen tuj forum, kjer bo morala svoje misli čim bolje zapisati.
Sama sem največ besedišča dobila iz knjg, največ uporabne vrednosti za pogovor (fraze, kako oblikovati sravek in podobno) pa iz angleških oddaj. TV in filmi so super za trening razumevanja jezika.
Je pa učenje jezika dolg proces. Sama imam bogat angleški besedni zaklad za tujega govorca, pa me v angleškem dnevnem časopisu še vedno kakšna beseda preseneti (pravni termin, beseda iz področja biologije, športa, naziv kakega orodja ali delovnega stroja in podobno). In to je čisto OK.
Naj dekle ne vzame učenja kot muko, ampak naj posluša in bere tisto, kar jo zares zanima in si bo sama želela razumeti.
Srečno!
A se hecaš? Kakšen slovar? Tako so nas učili angleščino, smo morali posamezne besede v en zvezek pisat. Na tak način nikamor ne prideš.
Besede se osvoji tako, da si čimveč v stiku z jezikom in to s čimbolj pestro tematiko. Več kot jezika znaš, lažje iz konteksta razbereš pomen posamezne neznane besede. Sčasoma si jo zapomniš (eni že prvič, eni potrebujejo več časa) in ti ni več neznana.
[/quote]
Brez izpisovanja ali uporabe neke nove besede v povedi, preveč besed ostane samo del pasivnega besednega zaklada. S sistematičnim izpisovanjem in ponavljanjem izpisanih besed, pa besede postanejo tudi del aktivnega besednega zaklada. Pri dejanski komunikacij in izražanju pa ima uporabno vrednost samo slednji.
Mi smo v podobnem primeru “investirali” v 3 tedenski tečaj v tujni. Res je bilo razmeroma drago, a zagotovo koristneje od marsičesa drugega. Otrok sam, v povsem tujem okolju z tujim jezikom, nobenega Slovensko govorečega :-). Po kasnejšem pripovedovanju se je imel čudovito, in tudi jezik mu kasneje ni delal težav. No, ni bilo vse, bila pa je zelo solidna osnova za nadaljnje delo.
Ja, tečaji v tujini so super. Samo poskusi najti kakšnega takega, kjer ne bo Slovencev, sicer bo samo slovensko čvekala. Jaz sem bila v celi šoli edina Slovenka, stanovala sem pri družini s štirimi otroki, in je bila razen nekaj telefonskih klicev res popolna imerzija. Bila je super izkušnja, prvič en mesec od doma, brez staršev, novi prijatelji, novi kraji, super! Še zdaj, po 25 letih imam stike z eno prijateljico.