Malce nenavadna tema. Zanima me če si zapomnete da vam nekdo ni npr. voščil za rojstni dan, nekateri celo god. Odmislimo zdaj partnerje, zanima me če bi vas motilo da npr. vam sestra/brat/prijatelj pozabi voščit za rojstni dan? Ali pa recimo izrekanje sožalja. Jaz teh “formalnosti” res ne maram in me tudi ni nikoli motilo če mi ljudje niso voščili, so pozabili ali niso prišli na praznovanje. Če prideš na praznovanje se že nekako spodobi ampak drugače se mi zdi pa smešno imeti v glavi cel koledar datumov kdaj ima kdo kaj in potem izpadeš “smešno” ker si pozabil.. Spomnim pa se recimo mojega deda ki je vse vedel kdo zamuja z voščilom, kdo je, kdo ni, pa je bil recimo samo god, katerega jaz sploh ne praznujem. Ena tema takole za dolgčas.

Lep dan vsem (mi mamo sonce :))

Evidence o tem, kdo mi je za kakšno praznovanje voščil in kdo ne, sicer ne vodim, tudi zamer ne gojim zaradi “nevoščila”. Je pač kdo pozabil, ga ni bilo doma, je imel druge skrbi…
Zamere torej nobene, sem pa vsakega voščila vesela. Ne morem reči, da je to zame formalnost in brez veze.
Glede sožalja: veliko mi je ob izgubi drage osebe pomenil stisk roke, izrečeno sožalje. Še na ulici me je kdo ustavil, ali v trgovini, izrekel sožalje in sva izmenjala nekaj besed. Spet: nobene formalnosti ne vidim v tem.
Sem bila pa neprijetno presenečena, ker mi od najboljše prijateljice hči ni izrekla sožalja, čeprav jo je mama vpričo mene opozorila: glej, moji prijateljici je umrl… Je rekla samo: vem. Pa ni to kakšna najstnica, je “gospa” blizu Abrahama. Zamerila ji nisem, si pa svoje mislim o njej. Najbrž spada med tiste, ki ne marajo “formalnosti”. Se vprašaš o stopnji inteligence.

Eni imajo na fb to označeno, da vsi vedo, kdaj imajo rd. In potem ti 525 ljudi napiše vse najboljše in ta oseba se potem zahvali vsem 525, ker so se spomnili, da ima rojstni dan 🙂
Meni se to zdi brezveze in sem vesela, če se kdo spomni, ne da bi ga na to opomnil facebook.
Je pa tako, da imam sama v glavi kar nekaj datumov, kdaj praznujejo, ampak če ti ljudje meni ne čestitajo, tudi sama neham, saj se mi zdi brezveze nekaj siliti s tem, očitno jim to ne pomeni prav veliko.

Voščil sem vesela. Tudi jaz ne vodim točne evidence, kdo mi je voščil in kdo ne. Lansko leto npr. za rojstni dan mi je prijateljica pozabila voščit in me je klicala po enem tednu in se mi opravičila. Nisem ji zamerila, vem, da ni storila nalašč in je enostavno pozabila. Se zgodi.
Sem si pa zelo zapomnila to, da mi ob smrti v družini nekateri ljudje (ki sem jih imela, da so moji prijatelji) niso izrekli niti sožalja, niti ene same sočutne besede. To boli, ne držim pa zamer in živim naprej.