Stara sem 58 let,vdova imam hčerko,ki se je priženila bogati družini,srečna sem ,ker je ona srečna in kadar pride na obisk pripelje tri leta staro vnukinjo,ki jo imam zelo rada.Vidim jo 1x na mesec in kadar pride ji vedno dam darilo,denar,rada jo imam.Že nekaj časa vem ,da se me hčerka sramuje,drugačna je,bolj vzvišana.Vnukinja je pred kratkim imela rojstni dan in mi rekla,da brezveze, da bi prišla ker bo imela veliko ljudi na rojstnem dnevu.Vnukici sem dala bundico in 100 eur.Pred 1 uro sta bile tu in mi po tel. kazala slike,kako so se imeli lepo.Zabolelo me je,ne poznam je,nudila sva ji vse,ne vem zakaj je takšna,nisem alkoholičarka,sem urejena ženska,rada bi vnukico videla večkrat,a ko jo pokličem ,da pridem na obisk,nikoli nima časa,čeprav sva oddaljeni samo 10km.Danes mi je povedala da gredo 1 dec vsi v Avstrijo in se vrnejo po božiču.Hudo mi je to sem morala napisat

Avtorica hudo mi je, ko prebiram takšne zgodbe, tebi podobne res 🙁 Ne vem kaj se je zapletno med vama s hčero, da te tako grdo zavrača. Vprašaj jo, zakaj je takšna do tebe? En razlog že mora biti. Mene če bi to mučilo, bi jo njo direkt vprašala.

Sem jo vprašala zakaj se me sramuje,se pa samo smeji in mi reče:” ja lej mami nimam časa no ,kaj se te bom sramovala,a si zmešana?”tudi za vnukico sem ji rekla naj kdaj pusti pri meni,saj takrat ,ko sta pa rabila sem jo pa pazila po cel teden,zdaj že več kot leto dni ne hodi ne na (vsaj 1x na teden,bi lahko prišla) kavo,ne pokliče.Vem,da mladi nimajo časa ampak, tudi jaz še hodim v službo in bi se po službi peljala po vnukico v vrtec,pa ne dovoli.

Tule bo vsaj del odgovora.

Tega, kar se dogaja tebi je vse več. Otroci si ustvarijo novo družino in v naglici, ki jo prinaša življenje, ne razumejo, da njihovi starši pa še vedno čutijo težnjo po nekaj pozornosti in tem, da si tudi njihovi odrasli otroci želijo druženja z njimi, s starši.
Ne verjamem, da se te tvoja hči sramuje. Se je pa znašla v novem okolju, novih razmerah, ki ji ustrezajo in izpolnjujejo njeno življenje. Ni pa lepo, res ne, da te ignorira in vsake toliko ne povabi na krajši klepet ob kavi in seveda na rojstni dan vnukinje. Če so imeli toliko povabljenih, si ti ena tistih, ki bi tudi morala biti, med prvimi. Če je menila, da je tisti dan namenjen le sorodstvu po moževi strani, pa naj bi tebe povabila naslednji vikend na kosilo in bi dan preživeli skupaj.
Vse kaže, da se niti ne zaveda, ali pa se noče, da te je odrinila na stranski tir in se sedaj čuti pripadno samo družini v katero je prišla.
Razloži ji kaj čutiš in kako se počutiš. Povej ji, da razumeš, da je malo časa, da pa si, če ji je kaj do tega, vendarle lahko vzame pol urce na teden tudi zate.
Nekaj je pa zagotovo. Če bi se zgodilo kaj nepredvidenega, neprijetnega, če se bi ona naenkrat počutila odrinjeno in prizadeto, potem boš ti tista, kateri se bo zatekla in od katere bo pričakovala podporo in razumevanje. Tega pa vem, da si ne želiš.
Je pa žal žalostnih in prizadetih, iz tega ali onega razloga, tako staršev zaradi otrok, kot otrok zaradi staršev zelo veliko. Pa ne gre za nekakšen nov pojav, to se je dogajalo že v davni preteklosti in se dogaja dan danes. Čeprav so nekoč živele v isti hiši tri generacije, to ne pomeni, da so živeli v slogi in miru. Ponekod so mladim nagajali stari in se niso znali unesti dokler so dihali, ponekod pa so bili nestrpni in ignorantski mladi do starejših.
Skratka bodi vesela, da imaš svoja sredstva za preživljanje, svoj dom in svoj mir v sebi. Bodi vesela, da ima hči urejeno življenje in bodi vesela, ko se vidite. Kaj drugega tako ne moreš storiti. Nič se ne da izsiliti in nič izsiljenega ne prinaša sreče. Najdi in počni nekaj, kar te veseli in bodi zadovoljna v sebi in čim manj razmišljaj, kako bi naj po tvoje bilo, ker to ti ne bo prineslo miru. Drži se.

Kakšna žalost je to res, hudo mi je avtorica kaj kar tako odreagira kako nesramno je to o res. Ne razumem tega res ne in kar ona dela ni niti malo lepo. To je pa tako grdo. Sama sem 29 stara pa mi na pamet ne pride to narediti kdaj staršem. Kak se ti lahko takle grdo smeji v obraz, res mi ni jasno. Samo poglej, ko je pa rabila varstvo pa te je poznala, zdaj pa takole.Ma da je ni sram, res.

Zelo je čudno da toliko povabljenih ljudi, tebe kot babico vnukinje pa ni povabila. Jaz bi se tudi zelo grozno počutila ob takem dogodku, resnično 🙁

Ne sekiraj se. Tudi njena hči odrašča.

Mislim, da bi bilo dobro slišati tudi drugo plat zgodbe.

Verjamem, da ti je hudo. Najbrž je to tvoja edina hčerka, moža nimaš več, zato se počutiš osamljeno. Hčerka najbrž nima nič proti tebi, le nekega novega načina življenja se je navzela in v tem hitenju pozabila, da ima mamo. Najbrž vsega skupaj ne dela nalašč. To naj ti bo v tolažbo.
Mi vsi smo kdaj naredili kakšno napako. Tudi jaz sedaj, ko sem v letih razumem mojo pokojno mamo, ko sem bila mlajša tega nisem mogla razumeti. Hčerka ne ve, kaj ti doživljaš, da si osamljena, da si žalostna…To bo razumela šele takrat, ko bo prišla v tvoja leta, ko ji bo življenje prineslo različna presenečenja. Tudi tista manj lepa…
Do takrat pa – pogumno v nov dan! Poišči si kakšne prijateljice, pojdi kam, ne razmišljaj preveč o tem. Če bi bila moja soseda, bi te povabila na kavo, skupaj bi šli na sprehod, lažje bi ti bilo pri duši. Drži se, poskrbi za zdravje in vse dobro!

ne manjka, zakaj takoj sumničenje. Seveda ne poznamo primera, a po pisanju avtorice sem prepričana, da se hči
sramuje matere. Sramuje se je pred pred okoljem, kjer hči sedaj živi.
Imam moža, ki je svoji materi delal podobno. Umikal se je pred materjo, ni hotel, da bi ga ljudje videli skupaj. Pomagal ji je materialno, vodil povsod, tudi k zdravniku, da bi pa šel kam z njo ven, na sprehod, po nakupih, vedno je je hitel pred njo, da je sopihala kot kužek. Ko sem mu rekla, zakaj to dela, je naredi najbolj neumen obraz. Ja, imel se je za zvišenega, nekaj več, mama pa je bila preprosta, a bistra in dobra ženska.
Tudi ta hčerka se nenadoma počuti neka več in se ne zaveda, da mati trpi. Se bo že zavedala, ko bo prepozno.
Avtorica, ne obremenjuj se preveč, Vem, da boli, a dvomim, da bo drugače. Materialno je preskrbljena, mogoče pa se kaj
zalomi in bo zopet najboljša mama. Daj sama sebi moč, tudi solza ti bo olajšala srce.

Tudi moj brat se je priženil v bogato družino. Takoj se je obdal s pomembneži, župani, direktorji. Domov komaj kaj pride, name je praktično pozabil. Ko sva bila z možem v stiski zaradi izgube dela, je njegova žena rekla, da naju ne mislijo vzdrževati. Boli, pa še kako, ker sva si bila zelo blizu, on je moj big brother. Ampak kaj naj. Pustimo jih na miru, oni pa nas. Staršem je tudi zelo hudo, sploh mami.

Jaz imam zelo dobro situiranega brata. Poročil se je z žensko, ki pred poroko z bratom ni imela NIČ. Dobesedno reva!
Zelo hitro pa je postala dominantna in vzvišena, gospa dr.
Lahko mirno rečem, da se obnaša kot, da je večvredna kot ostali. Hitro je pozabila svojo primarno družino in od kod prihaja.
Stiki med menoj in bratom se vedno bolj krhajo, ker gospa meni, da nisva ravno v njunem rangu.
Bratu tega ne zamerim, je pač njegova žena. Če je on zadovoljen z njo in se strinja z njenim mišljenjem, se jaz nimam kaj pritoževati. Pač tako je in pika.

Zakaj razvajaš in podkupuješ vnukinjo??? Da bo raje prišla k tebi? Narobe to počneš, slaba vzgoja.
Deluješ mi malce zavedena z nekimi določenimi miselnimi vzorci in prepričanji.

* … ker gospa meni, da jaz in moj mož nisva v njunem rangu …

Zalostno. Objem zate.

Slabo vzgojena hčerka, prodana duša, za status, kdo se svojih staršev sramuje ni vreden nič. Moreš imet pa tud ti neke felerje, avtorica, vsak zrel človek, al ženska ali moški, dobro ve, kako rade imajo babice svoje vnuke, dedi, bolj tako tako, za babice se pa ve, da vnuke obožujejo..

V današnji družbi je takšnih primerov veliko. Razvajeni in vato zaviti otročički so zrasli v egoistične vase zagledane sebičneže, ki vidijo le sebe in ne premorejo empatije tudi za lastne starše, kaj šele za preostale soljudi. Z zavedanjem, da je med nami veliko žalosti in trpljenja, jo pusti, da živi svoje življenje kot ga želi. Začni se ukvarjati s stvarmi, za katere do sedaj nisi imela časa in se obrni za življenjem, da pustiš žalost za seboj.
Vse dobro in velik objemček!

hvala vam za vsa mnenja.Zakaj razvajam vnukinjo?Tako malokdaj jo vidim,zakaj ji ne bi dala še denar,ko pride k meni je na trenutke zmedena ,priznam da sem svojo edinko razvajala,oba sva jo,če pa je moja edina hčerka.Imate prav,lahko sem vesela,da si je uredila življenje,da je srečna,ampak vseeno boli,ker mi tamale ne pripelje,saj sem babica,hčerkino sobo nisem preuredila v drug prostor,kupila pa sem novo mladinsko sobo,računalnik tv in tista soba je prazna,samo prah brišem vsaki dan.Nočem izpasti,kot kakšna tečna stara mama,ampak ,ko imam dopust,bi tamala lahko prišla meni,saj me ima rada,jo odda pa njegovim staršem,so super ljudje,ampak name je pa pozabila,to boli saj ve ,da sem sama.Kakor koli,nima prav,da dela to.Je pač tako,moram se sprijaznit in na silo ne bom nič,ko bo prišla ,bova pa takrat maksimalno izkoristile,da sva skupaj

Bi lahko midva podobno rekla, pa mi je hčerka enkrat rekla naj ne bova trapasta in da mava svoje življenje ter noče da se še z njo obremenjujem. Rekla je tudi da se naju ne bi nikoli sramovala in da jo boli ker sva na to pomislila. Mož je rekel, sej sem ti povedal da si trapasta. Sva se zacela manj sekirat s tamladimi pa mamo super odnos. Uredi si življenje po svoje pa nehaj stalni mislit na to.

Mislim da je tvoj problem samo to da si sama in osamljena, potem pa stalno razmišljaš o teh zadevah. Ne verjamem da se te hčerka sramuje, najbrž so ji določene stvari samo bolj priročne.

Ti se s hčero domeni za obisk enkrat tedensko, brez pardona.
Lahko določita dan in kraj, v nasprotnem kahko tudi ti prideš k njej domov na tisti kofe.
Bodi pa povsem čustveno neprizadeta, naj te njena morebitno odklonilna drža niti najmanj ne prizadane. Če zmoreš, se sprijatli z njeno taščo, počasi, po malem.
Drži se omejenega časa in pojdi, ko je najlepše.
S tem, koliko manj denarja imaš od njih samih, se sploh ne obremenjuj, oni so si s tem na jasnem. Končno si jim ti omogočila, da imajo takšno snaho in z njo tudi vnukinjo.
Bodi ponosna in umirjena, ne imej in ne kaži prpblemov. Verjemi, da jih imajo tudi oni, saj so samo ljudje.
Denar, ki ga daješ hčeri pa nakazuj sama na poseben račun, ne kupuj nikogar in ne tekmuj z nikomer. Tekmuješ in zmagaš lahko le z umirjenostjo, vedrino in ne s tem, da se počutiš manjvredno, zapostavljeno in lastnim zadovoljstvom, spoštljivostjo do vseh, ki jo seveda zahtevaš tudi nazaj.
Torej, enkrat tedensko si sama vzemi čas za svojo hči in vnukinjo.
Tega si ne vzemi, bodi pa izredno diplomatska, ne visi na nikomer.
Imaš knižnjico, otroške prireditve ipd.dogodke, ki naj vse razvedrijo, trajajo omejen čas, brez občutka prisile, obveze, naveličanosti. To je to.
Pri sebi doma ustvari igralni kotiček za vnukinjo, ki bo vedno bolj rada in redno hodila k babici na obisk, v svoj drugi dom. Naj ne nosi teh igrač domov, razen, če bo eno pustila pri tebi, le v zameno, ker morajo igračke imeti svoj dom.

Mogoče malo preveč razmišljaš o vsem skupaj. Ali hči vedno pride sama, nikoli z možem, tvojim zetom? Ali jih ti nikoli ne greš obiskat?

Ko je bila moja hči majhna, sem prišla na obisk k mami,ampak moja mama ni bila nikoli na rojstnodnevnih zabavah. Na zabavah so bili drugi otroci, ne mame in babice. Če pa je bila zabava za odrasle, bi te pa res lahko povabili,a te niso. Pa kaj potem? O tem razmišljaš samo, ker si sama. Podobno glede praznikov. Moja starša sta bila pogosto brez nas za božič, mi smo pač šli na počitnice. Kar pa se mirkanja vnukice tiče, morda pač hčerki ni prikladno, da bi bila mala pri tebi. Bodi potrpežljiva. Ko bo šola bodo počitnice in takrat se ponavadi vnuke z veseljem porazdeli med oboje stare starše, svoje vnukice boš imela dovolj, verjemi.p

A veste, takrat,ko se je rodila vnukinja,sem ji kupila voziček,čisto nov,pa je rekla,da,da se ji ne zdi lep,ker je na štirih kolesih.Kupila sem oblačila v beby centru,pa je rekla,da bo raje imela njena hčerka oblačila z znamko,nič se ne hvalim ali kaj podobnega,vem,da se me sramuje,ker nisem tako bogata kot oni.Pogovarjala sem se z njegovim možem naj mi vendar pripelje večkrat tamalo,pa me je hčera nadrla,kaj se imam za pogovarjat z njim..Vem,da je težko verjet,da ima takšen odnos,ampak takšna je ,kriva sem jaz in moj mož,da sva jo razvajala preveč,no vsaj slaba mama nisem,tu imam pa čisto vest.Ko pride na obisk,pa pride takrat,ko imam plačo,grdo,ampak je res.

Najprej, nehaj ji dajat denar ali karkoli vrednega, naj zasluži sama. Ker ona nič ne ceni, ničesar, niti ne pozna hvaležnosti.
Zapri pipico. Da si jo razvadila, si res kriva ti, ni se ti pa treba zato metati ob tla, ker je sedaj odgovorna oseba, odrasla in naj to tudi pokaže.
Raje se zlaži, da nimaš, če ji ne upaš povedati v ksiht, da je razvajena narcisoidka, ki se obnaša enako, kot narkoman, ki le jemlje in nič ne prispeva.

Škoda je le, ker bo otroka vzgojila v enakega egoista.
Prepovej ji, da povzdigne glas nate in da jo boš brcnila skozi vrata takoj, ko se ne bo do tebe spoštljivo vedla. Oziroma naj ne hodi k tebi, vse dotlej, dokler ne bo o svojem odnosu do lastne matere dobro premislila in se o vsem dokončno odločila.
To je edina prava pot, pa, če te še tako srce boli, če ji želiš, sebi in svoji vnukinji dobro.
Egoistom je le taka pot in nastop pravi.