Integracija otrok z omejitvami v redne šolske programe
Sosedov fantek ima downov sindrom.
Počasi ga bo treba vpisati v šolo.
Soseda zdaj pritiska, da bi ga sprejeli v redno osnovno šolo.
Ve se, da so za otroke z omejitvami/težavami/posebnimi potrebami odprte šole s prilagojenimi programi, v katerih so zaposleni specialni pedagogi.
Soseda očitno meni, da bi integracija (seveda s prilagoditvami rednega programa) v redno šolo sinu nudila več možnosti kot prilagojeno vodenje strokovnjakov v šoli s prilagojenim programom.
Gotovo ni enostavno, biti starš otroka, navadno večnega otroka, z omejitvami.
Ker pa država vzdržuje institucije, posebej namenjene strokovni skrbi za te otroke ter plačuje usposobljen kader, zaposlen v njih, menim da bi morala šola uvesti tarifo, po kateri bi bila integracija otrok z vsaj srednje hudimi potrebami plačljiva. Iz sredstev bi seporem plačal kader, usposobljen za deli s takimi otroki.
Praksa namreč kaže, da se v oddelku, v katerega je vljučen otrok s posebnimi potrebami, učiteljski kader poudarjeno ukvarja s slednjim, ne glede na to, ali ima ta stalnega spremljevalca, ali ne, delo z ostalimi otroki pa posledično trpi.
Verjetno bo kdo od prizadetih staršev ponorel in me obtožil skrajnih nagnenj, diskriminacije, morda genocida, v najboljšem primeru manjka empatije. Kar izvolite.
A, vendar, ko sem sama recimo izbirala vrsto študija,nisem šla mešat megle na medicino – ker sem prelena in se mi ne ljubi piflati . Vpisala sem smer, ki sem jo zmogla opraviti brez pomoči psihoterapevtov in socialnih pedagogov.
Ja, poznam kar nekaj takih staršev, ki bi radi najboljše za svojega otroka. Sama sem mnenja, da ta integracija ni v redu. Ker je otrok “drugačen”, ga otroci ne sprejemajo. Ker ga nes sprejemajo, prihaja do agresije, konfliktov med njim in sošolci. Učitelj se lahko na glavo postavi, a v razredu ne bo vse super in prav. Tudi ostalim “normalnim” otrokom gre v nos to, da se učitelj bolj posveča otroku s posebnimi potrebami, kot ostalim. In tudi meni se to ne zdi prav. Če gre za integracijo, bi morala biti izvedena drugače. Vsi otroci so enakovredni, ne eni več, eni manj. Vsi bi morali imeti enake možnosti. Tak sistem, kot je sedaj ni OK. Tak otrok bi moral imet v razredu spremljevalca. Učitelj pa bi učil cel oddelek.
To je neka mentalno bolna “vsi enaki” mati, spet? Moj “posebni sonček, ki je isti ampak bolj sončkast od ostalih”? Dajte se no hecat no.
Ne vem kateri norec je ukinil ŠPP. Vsi otroci pač niso enaki – v danem primeru je morda mentalno “skoraj” tam (ne pozabimo, “default” pri Downu je IQ 50!!!), ampak tudi fizično pač niso enaki – in ni fer, da se jih sili v “normalno” šolo.
Roko na srce bi moralo tako ali tako pol tistih, ki so v normalnih razredih tudi iti v “čistilna in fizični delavec” tip osnovne šole. Ene 6 razrediov bi jim bilo dovolj.
Tudi to je uvoz iz Amerike. Pod pretvezo, da je treba otroke integrirati so jih zaceli vkljucevati v normalne razrede, ker so oblasti tako prisparale denar. Loceni razredi in sole stanejo vec kot klop v obicajnem razredu in spremljevalka je cenejsa kot specialni pedagogi. Treba je bilo samo se prepricati strase. In starsi so nasedli. Ne normalni otroci, ne tisti s posebnimi potrebami v taki organizaciji pouka ne dobijo zadosti pozornosti in ne eni ne drugi ne napredujejo, kot bi lahko. Dokazano velikokrat.
Z našimi otroki v razredu ne bo otrok z:
– posebnimi potrebami
-bolnim
– dawnovim sindromom
– slepim
-romom
-tuje narodnosti
-invaliden
-reven
Bodo samo čista izbrana skupina otrok v razredu.
A Hvala Bogu so take izjeme kot si ti, le piš za mimogrede. Z omejeno odgovornostjo.
[/quote]
Tole je cisto OK ideja. Bodo vsaj vsi vedeli kam spadajo po hierarhiji ljudi in civilizacije, ANE? Nekatri so pac bol primer n, za visje pozicije v aivlje ju kot drugi. Ne pa tako kot ti, ki se cutis poklicano, da sodis o boljsih ljudeh, kot si samo. Pfej. Vcasih so vedeli, kam taki, kot ai ti spadajo, agitator.
Tole je cisto OK ideja. Bodo vsaj vsi vedeli kam spadajo po hierarhiji ljudi in civilizacije, ANE? Nekatri so pac bol primer n, za visje pozicije v aivlje ju kot drugi. Ne pa tako kot ti, ki se cutis poklicano, da sodis o boljsih ljudeh, kot si samo. Pfej. Vcasih so vedeli, kam taki, kot ai ti spadajo, agitator.
[/quote]
Zato bomo “izbrani” poskrbeli, da do razlik in statusov v šolah Ne prihaja.
Ti nisi med ” Izbranimi. Žal!
Imamo izkušnje.
V našem razredu šolarke, imamo dva učenca, ki sta v posebnem učnem programu. Razredničarka je učencem in nam staršem dala jasno vedeti, da ne tolerira razlik in tako je prav. Učenci nič ne trpijo. Trpijo razvajeni starši, kateri za slabši uspeh krivijo te otroke.
Tako iz prve roke odgovor!
Z našimi otroki v razredu ne bo otrok z:
– posebnimi potrebami
-bolnim
– dawnovim sindromom
– slepim
-romom
-tuje narodnosti
-invaliden
-reven
Bodo samo čista izbrana skupina otrok v razredu.
A Hvala Bogu so take izjeme kot si ti, le piš za mimogrede. Z omejeno odgovornostjo.
[/quote]
V razredu mojega otroka je otrok na invalidskem, američan, albanec, kitajec, en zelo reven, eden z sladkorno boleznijo tipa 1, ima crpalko..ampak vsi dosegajo ucne standarde normalne osnovne sole..
Najvecjo skodo se dela otrokom, ker jih starsi silijo in forsirajo v normalno solo, kjer se ponavadi ne pocutijo dobro in bi bili rajsi med sebi enakimi, z omejitvami. Nic ni narobe s takimi solami, prijateljica dela na tej soli in povecini se imajo krasno. Ni nobens potrebe po tem, da se otroka frustrira in se ga sili v neko sredino, kjer ne bo uspesen, ce imamo strokovnjake in sole temu namenjene.
Imamo izkušnje.
V našem razredu šolarke, imamo dva učenca, ki sta v posebnem učnem programu. Razredničarka je učencem in nam staršem dala jasno vedeti, da ne tolerira razlik in tako je prav. Učenci nič ne trpijo. Trpijo razvajeni starši, kateri za slabši uspeh krivijo te otroke.
Tako iz prve roke odgovor!
[/quote]
Torej tvoj odgovor iz prve roke je v resnici odgovor iz druge roke. Citiras uciteljico vasega otroka, sama pa nisi bila nikoli prica, kako poteka pouk v takem primeru, se manj si imela daljse neposredne stike z otroki s posebnimi potrebami. Vidis, mi imamo tako dekletce v sorodstvu in imam redne stike s se 5 takimi otroki. In ti zagotavljam, da vse ni tako roznato, kot so te prepricali. Zato se sprasujem, zakaj sprejmete vse, kot vam servirajo. Ne le v interesu vasih otrok, ampak tudi v interesu otrok s posebnimi potrebami je, da dobijo strokovnjake in poseben pristop v locenem razredu, da se jim tako omogoci, da dosezejo svoj potencial, kajti v splosnem razredu ga ne bodo, ker enostavno ni ne casa ne strokovnosti za to.
Imamo izkušnje.
V našem razredu šolarke, imamo dva učenca, ki sta v posebnem učnem programu. Razredničarka je učencem in nam staršem dala jasno vedeti, da ne tolerira razlik in tako je prav. Učenci nič ne trpijo. Trpijo razvajeni starši, kateri za slabši uspeh krivijo te otroke.
Tako iz prve roke odgovor!
[/quote]
Tale vasa uciteljica vam je dala vedet, da tega ne tolerira in gotovo, kaj pa naj druga naredi, tako ji je bilo dodeljeno in receno , pa se lahko na glavo postavi, tega otroka je dobila v razred in nima kaj. Kaj si pa ona misli mogoce v resnici je pa druga stvar. Ona ni studirala specialne pedagogike. Vam pa sploh ni dala moznosti izraziti kakrsnokoli mnenje, ker itak ne more nic, mora sprejet kar je, z vami se postavi v obrambni polozaj in ima mir. Ker ve, da zagotovi marsikateremu starsu to ni vsec. Pa zame gibalno ovirani otroci sploh niso moteci, ( tisti z umskim primanjkljajem itak ne sodijo na obicajne sole) problem so razni ADHD, ki pa res lahko konkretno terorizirajo cel razred z ucitelijco vred.
Torej tvoj odgovor iz prve roke je v resnici odgovor iz druge roke. Citiras uciteljico vasega otroka, sama pa nisi bila nikoli prica, kako poteka pouk v takem primeru, se manj si imela daljse neposredne stike z otroki s posebnimi potrebami. Vidis, mi imamo tako dekletce v sorodstvu in imam redne stike s se 5 takimi otroki. In ti zagotavljam, da vse ni tako roznato, kot so te prepricali. Zato se sprasujem, zakaj sprejmete vse, kot vam servirajo. Ne le v interesu vasih otrok, ampak tudi v interesu otrok s posebnimi potrebami je, da dobijo strokovnjake in poseben pristop v locenem razredu, da se jim tako omogoci, da dosezejo svoj potencial, kajti v splosnem razredu ga ne bodo, ker enostavno ni ne casa ne strokovnosti za to.
[/quote]
Uboji razvajeni starši! Ki vam ni vse tako rožnato.
Kratko in jedrnato na vaše dolgo čvekanje!!!
Iz prve roke!
Tale vasa uciteljica vam je dala vedet, da tega ne tolerira in gotovo, kaj pa naj druga naredi, tako ji je bilo dodeljeno in receno , pa se lahko na glavo postavi, tega otroka je dobila v razred in nima kaj. Kaj si pa ona misli mogoce v resnici je pa druga stvar. Ona ni studirala specialne pedagogike. Vam pa sploh ni dala moznosti izraziti kakrsnokoli mnenje, ker itak ne more nic, mora sprejet kar je, z vami se postavi v obrambni polozaj in ima mir. Ker ve, da zagotovi marsikateremu starsu to ni vsec. Pa zame gibalno ovirani otroci sploh niso moteci, ( tisti z umskim primanjkljajem itak ne sodijo na obicajne sole) problem so razni ADHD, ki pa res lahko konkretno terorizirajo cel razred z ucitelijco vred.
[/quote]
Ubogi razvajeni starši!
Kratko in jedrnato, na dolgo čvekanje.
Iz prve roke!
Avtorica, najbrž ne poznaš podrobnosti svojih sosedov, a vseh otrok z downovim sindromom ne moremo strpati v en sam koš. Ali so strokovnjaki s testi ugotovili, da ima otrok lažjo, zmerno, težjo ali težko motnjo v razvoju? Je sposoben sam sedeti za mizo celo uro ali raje sedi na tleh ali morda še raje leži na tleh? Je bil do sedaj vključen v redni vrtec? Še nosi plenico ali je čez dan suh? Ali govori? Se obleče sam? Se obuje sam? Si sam zapne pas na hlačah? Si zna umiti in dobro obrisati roke v brisačo? Si obriše nos? Vse to so vprašanja, ki so pomembna ob vstopu v šolo. Če uspe brez težav sedeti za mizo in zmore aktivno sodelovati in slediti vsaj pol ure v 45 minutah, potem bo osnovno šolo lahko preživel (vsaj prvo triletje, kasneje pač odvisno od njegovih sposobnosti). Starši pa naj poskrbijo, da mu bo šola res nudila vso strokovno podporo (šolska svetovalna služba, zunanji sodelavci).