Koliko imate plače pri treh ali štirih otrocih?
A resno mislite, da se ljudje predno se odločimo za otroka o tem pogovarjamo z vsem širnim svetom ali zakaj vsak teden ena taka tema?
Res ne razumem zakaj bi se pogovarjala o tem ali bi imela otroka ali ne še s kom drugim kot s svojim partnerjem. Če si ga vidva želita in ga bosta vidva preživljala potem se odločita za če ne pač ne.
Koliko ima par plače je popolnoma nepomembno če ne veš še to kakšni so njegovi stroški. Ne vem lahko ima par 5.000 Eur na mesec pa se ti zdi veliko ne veš pa da ima še 2.000 Eur na mesec kradita in da potrebujeta 2 avta, ki pa sta stara in potrebna menjave. Živijo pa v stanovanju kjer nimajo možnosti pridelati nobene zelenjave ali sadja. Drugi par pa ima povprečno plačo, en partner je doma in skrbi za dom, ni potrebe po vrtcu, imajo otroške doklade, tisti 1. par jih nima, imajo lastniško hišo ki so jo podedovali in velik vrt kjer imajo vso zelenjavo in sadje ter nekak kokši pa še kakšnega zajca. Torej ¾ hrane je doma.
Kakšen pa je vajin načrt za stara leta? Takole na počez verjetno še kakih 20 let ne bosta mogla kaj prida varčevati. Bosta čez 20 let še v službi, imata zaledje v nepremičnini, ki jo lahko prodata in bosta imela za plačevat pomoč, če jo bosta potrebovala?
Ali pa nameravata s tem obremeniti otroke, v sedanjih razmerah bi moral vsak od njih prispevati po cca 200 do 300 evrov za vajino znosno starost.
Poleg tega so otroci vedno večji strošek, vrhunec je kar v srednji šoli. Potem na faksu večinoma že lahko delajo, čeprav so večinoma vsaj deloma še vedno na finančni grbi staršev.
A ni to vajina stvar? Kdaj, koliko, zakaj in pod katerimi pogoji bosta otroke imela? A res nimate nobene intime v družini? Meni na misel ne pride, da bi se z drugimi kot z možem o tem pogovarjala.
Drugače pa saj veš koliko imate, koliko potrošite in koliko vam ostane, a ne? Pa premisli, ali zmorete še enkrat otroka, koliko stane pa že itak veš, saj imaš dva od prej.
Druge spraševat je pa trapasto. Različni življenjeski slogi, različni dodatni viri, različne potrebe… razlike se lahko ugotavljajo v par 100 eur.
Odločitev o tem res ni za širše prijatelje ali sorodnike, ampak dvakrat ali trikrat je tema nanesla na to, pa sva omenila, da bi še enega. Začudenih pogledov ni manjkalo, potem pa še besede, da bi raje počakala, da si kupiva svoje stanovanje, saj smo vendar v najemu. Ampak glede na trenutno stanje, je vseeno ali plačujeva kredit ali najemnino, približno enak znesek bo šel stran mesečno.
Ravno to je problem, ker nimava predstave koliko otroci stanejo. V vrtcu ali šoli je lahko zadeva relativno poceni, potem pa potrebujejo to in ono, pa še kakšen šport si izberejo, pa smo tam. Me je strah, da bi se zakalkulirala pri izbiri še enega.
Sama informacija o plači po mojem mnenju ne pove dovolj. Koliko sigurni sta vajini službi? Lahko računate na omembe vreden dvig plač z leti, ali ne? Ste v najemu ali imate lastno nepremičnino? Imate dovolj prostora za še enega člana (ne ko bo dojenček, to ne rabi nič prostora, potem, ko bo starejši)? Imate kredite (oz. jih boste morali vzet, da zagotovite dovolj prostora za še enega otroka), če ja, koliko in za koliko časa? Nameravate otrokom pomagati ob osamosvajanju? Če ja, boste kaj dedovali? Ob trenutnem št. otrok uspete varčevat življenjsko in za varno starost? Boste morali kupiti nov avto, ker bo trenutni premajhen? Itd.
Mi2 imava 3 otroke s podpovprečnima plačama – skupaj zasluživa 2200€ neto mesečno. Imava rešen stanovanjski problem (ne bo treba nič novega kupovat, širit, obnavljat še vsaj 15 let itd.), avto, ki ga je treba zamenjati in nobenih kreditov. Ves denar gre torej lahko v sprotno porabo (hrane kupujemo zelo malo in bivanjske stroške imamo nizke) in varčevanje (oba imava dobro življenjsko zavarovanje, dajeva v 3. steber in vsak otrok ima tudi svojo polico, nakazujeva jima vse od rojstva dalje, pa do 18./26. leta. Poleg tega bova oba dedovala dovolj, da bo vsak otrok lahko od naju dobil kar veliko zazidalno parcelo. Za nas zadostuje ne bi pa finančno zmogla še enega otroka na tak način, ker veva, da stroški šele pridejo (zdaj so stari 5,3 in pol leta). Bi bilo recimo treba črtati varčevanje.
Nakup stanovanja ne pomeni samo kredita za kupnino, ampak tudi nabavo vsega pohištva, aparatov, vzdrževanje stanovanja, obnova itd – stroškov je potem kar nekaj več, kot če si najemnik.
Ko so otroci večji, več porabiš že samo za oblačila, ker si ne morejo več izmenjevat in “verbat” ne drug za drugim ne od sorodnikov, prijateljev. Pozneje jih namreč nosijo toliko časa, da jih tudi uničijo. Pridejo stroški šolskih potrebščin, če se kdo slučajno resneje ukvarja s športom, lahko računaš kar na sto evrov na mesec (treningi, oprema in tekme).
Štirje otroci pomenijo tudi bistveno večji avtomobil (dražji nakup, vzdrževanje, registracija).
Tudi skrbi se začnejo z višjimi razredi OŠ, če otroci niso ravno za v zlato knjigo. Imata tri okej otroke, upam, da so zdravi, očitno ste srečni in imate lepo življenje. Če nimata vsaj enega jurja viška na mesec, ne it v četrtega otroka. Trije so čez glavo, ko/če pridejo težave, pa sploh ni nujno, da so velike.
Po mojem je veliko odvisno od tega, čemu daješ prioriteto. Le je to nov avto, najnovejši telefon, tv in podobna šara, tudi 5.000 mesečno lahko zmanjka.
Midva imava pri treh otrocih skupni dohodek ca. 3.500 eur, svojo hišo, za katero plačujeva kredit. Za otroke varčujeva mesečno po 100 eur za vsakega, v 18 letih se bo nekaj nabralo. Me pa definitivno ne zanimajo novotarije, vsaka pol leta nov telefon, pres.eravanja s šopingi itd… kupimo, kar rabimo, rabimo pa ne veliko hvalabogu.
Smo še v najemu, pred nakupom novega stanovanja, ki bi bilo dovolj veliko za vse. Trenutno smo namreč na 60 kvadratov in rabimo še kakšno sobo več.
Službi sta za nedoločen čas, malce nadpovprečni plači, skupaj 2500€, nekaj malega dobimo tudi otroških. Novih telefonov nimava, nove kupimo po potrebi (ne moderni potrebi, ampak ko ne delajo več).
Ne predstavljam si, da bi porabljali tri jurje na mesec. Edino, kar bi mogli potem dodatno imeti, je najverjetnejša menjava avtomobila in manjši kredit. Trenutno lahko nekaj našparamo in z zapravljanjem ne pretiravamo.
No, tale izjava, da si ne predstavljaš, kako pet ljudi lahko porabi 3 jurje na mesec, dokazuje, da glede denarja živiš v oblakih.
Kaj šele 6 ljudi. Kar srh me spreletava, da ob takem mesečnem znesku brez primernega bivališča razmišljam o še enem otroku. Bog ne daj, da se vam karkoli zgodi ali da pride kak izreden strošek par jurjev. Nehaj se delati norca iz lajfa. Ti si čisto ista kot one družine, ko potem jokajo na tednikih in preverjenih.
Mi imamo minimalne stroške. Pri vseh zadevah smo šparovni, tako da razmilsimo kaj res potrebujemo. Nima vsak 4 pare obutve za en letni čas, ampak ima enega ali dva. Tudi z oblačili ni potrebno pretiravati, saj imamo sušilca in je vse hitro suho. Avto nam ne predstavlja statusa, čeprav ga bo seveda potrenbo zamenjati. Prav tako imamo našparanih nekaj tisočakov za hude čase.
Seveda da pravim, da ne vem koliko otrok znese, zato pa računamo. Najini so še majhni in temu primerno ne zapravijo veliko. Za naprej pa si stroškov ne predstavljam.
Primerno bivališče pa imamo, le naše ni.
Otroci lahko stanejo od – do. Od minimalnega stroška za hrano in cote iz Kika do stroškov športnega udejstvovanja (in opreme), kakega dodatnega izobraževanja (jeziki, glasbena šola), kulturnega udejstvovanja (koncerti, gledališče), potovanj, malo boljša oblačila, računalnik, telefon, bicikel … In se pač odločiš, da ima otrok dovolj, da mu nudiš golo preživetje, ali pa poskrbiš, da ima bolj kvalitetno odraščanje z različnimi možnostmi udejstvovanja.
In če si že pri kalkulacijah, to so pač zmeraj računi s kako neznanko vmes. Namreč, kaj, če skalkuliraš, da ti znese ravno še za enega, pa dobite dvojčke? Ali pa kdo od vaju ostane brez službe, težje zboli ali še kaj hujšega …?
Vsekakor bi pa sama najprej poskrbela za lastno streho nad glavo.