En velik močan pater s kapuco in kiklo je leta petinštirideset na pliberškem polju pobral mladega (okog osemnajst letnega) ustreljenega ustaša in ga nesel. Zagledal ga je Anglež in mu rekel: “Kdo ti je dovolil hoditi tod okrog in odnesti tega človeka?”
“Bog”
“Da te ne pošljem k njemu.”
“Tudi potem ne boš imel pravice do nošenja kikle.”
“V redu, pa pokoplji še druge.”
“To prepuščam vam, kdor jih je pobil naj jih pa še pokoplje.”
Anglež se razjezi: “Poberi se s tisto napolcrkjeno crko!” In pater je s čudnim tovorom odšel domov.

To je štorija, ki je v času, ko je bila Juga še živa, krožila po Avstriji. Zdaj me pa zanima, če ima v Avstriji pater res dom in ne živi v samostanu, skupaj z drugimi patri? Ali če živi z drugimi patri, ali so se strinjali, da kar tako privleče domov še prijatelja?

Na koncu druge svetovne vojne je papež Pij skril med 300 in 400 ranjenih ustašev starih med 17 in 37 let v Vatikan. Pa ni nobeden ničesar opazil.

https://www.youtube.com/watch?v=HWXhgHW1cm0
Kot poroča večina svetovnih medijev, tako tudi MMC RTV SLO je »novi, 266. vodja rimskokatoliške cerkve 76-letni nadškof Buenos Airesa, Jorge Mario Bergoglio. Papež Frančišek je prvi jezuit na mestu papeža in prvi papež v 1.300 letih, ki ne prihaja iz Evrope.

Bergoglio, član Družbe Jezusove, se je rodil 17. decembra 1936 v Argentini kot eden izmed petih otrok italijanskega železničarja in njegove žene. Po študiju filozofije je na jezuitskih univerzah v Santa Feju in v Buenos Airesu učil literaturo in psihologijo, v duhovnika pa je bil posvečen dokaj pozno, leta 1969 pri 32 letih. Kljub temu pa je že čez štiri leta vodil tamkajšnjo jezuitsko skupnost.

Svojo doktorsko disertacijo je opravil v Nemčiji, nato pa se je vrnil v domovino. Leta 1998 je bil imenovan za nadškofa Buenos Airesa.«

Torej jezuit je postal papež. Zelo zanimivo in zelo povedno. Pa si malce poglejmo, kdo so jezuiti oz. po naše jezusovci. Tu nam bo v veliko pomoč slovenski prevod knjige francoskega pisca Edmonda Parisa: “Jezuiti, skrivna vojska papeštva” (založba Ciceron).

»Kljub vsej obilici literature o jezuitih je potrebno dodati vsaj nekaj novih strani, ki osvetljujejo nadaljevanje skrivne združbe, ustanovljene pred štirimi stoletji v imenu večje Božje slave – v resnici pa v imenu slave papeževe.

Jezuiti še vedno opravljajo svoje poslanstvo s povsem enako zvijačnostjo in trdovratnostjo, kakršni sta v vsej pretekli zgodovini vzbujali odpor pri ljudstvih in vladarjih. Nasledniki Ignacija Lojolskega so danes morda celo bolj kot kdajkoli prej vodilni v rimskokatoliški cerkvi (poleg Opus Dei-ja, prip. koment.). Delujejo prav tako ali celo bolj prikrito kot so včasih in ostajajo najbolj fanatični ultramontanci (zagovorniki cerkvene dogme in absolutne papeške oblasti), skrivni, toda najučinkovitejši odposlanci svetega sedeža po vsem svetu, prikriti uresničevalci njegove politike, skrivni papeževi vojščaki.

Če smo natančni, družba glede na svoj statut ni niti posvetna niti redovna, temveč deluje kot skrivnostna sila, ki se pojavi tam, kjer je potrebno – v cerkvi ali zunaj nje. Skratka, to so “vojščaki, najbolj izurjeni, najvztrajnejši, najpogumnejši, najbolj prepričani v papeževo oblast …,” kot je zapisal eden najboljših piscev njihove zgodovine.

Jezuiti so prav zaradi svojega učinkovitega fanatizma postali nepogrešljivi za ustanovo, ki so ji služili, s tem pa so dobili nad njo tolikšen vpliv, da je njihov general upravičeno dobil naziv črni papež, saj je bilo v upravljanju cerkve vedno težje razločevati med oblastjo, ki jo je imel pravi papež in med avtoriteto njegovega mogočnega pomočnika.

Osnovno načelo Družbe je: “Vsem sem postal vse.” (Korinčani 9,22.) Umetnost, literatura, znanost in celo filozofija so zanje sredstva oziroma mreže, v katere lovijo človeške duše.

Bojeviti jezuitski duh se je od ustanovitve naprej s časom samo še krepil, Ignacijevi možje pa so se poleg nalog v tujih deželah začeli osredotočati na obdelavo človeških duš, še posebej tistih iz vladajočih družbenih slojev. Njihova glavna tarča je bila politika, saj so imeli pri vsem svojem početju pred seboj en sam cilj: popolno podreditev posvetnega sveta papeštvu. Za uresničitev takšnega cilja pa je bilo najprej potrebno podjarmiti vladarje. In kako doseči takšen cilj? Dve pomembni orožji so uporabili: prizadevali so si postati spovedniki najbogatejših in najvplivnejših ter prevzeti izobraževanje njihovih otrok. Tako so si utrdili svoje položaje in si zagotovili varno prihodnost.

Jezuiti so želeli rimski cerkvi vsiliti monarhistični absolutizem, ki naj bi si podredil celotno civilno družbo, njeni kralji in cesarji pa naj bi bili zgolj posvetni predstavniki Svetega očeta, resničnega vladarja krščanskega sveta; dokler so bili ti vladarji povsem pokorni svojemu skupnemu gospodarju, so bili zato jezuiti njihovi najzvestejši zavezniki.

Če so v Rimu menili, da se je kjerkoli v Evropi pojavila potreba po ljudskem uporu proti kralju, ali če so posvetni vladarji sprejemali odločitve, ki cerkvi niso bile v čast, je kurija dobro vedela, da za spletkarjenje, propagando ali celo odkrite upore ni bolj sposobnih, zvitih in predrznih vojščakov, kot so jezuiti.

Toda ta izbrana vojska je potrebovala skrivne posrednike, preko katerih je obvladovala civilno družbo; to vlogo so prevzemali najvplivnejši izbranci, ki so bili povezani z jezuiti. Številni pomembni ljudje so bili na ta način povezani z Družbo Jezusovo, na primer cesarja Ferdinand II. in Ferdinand III., poljski kralj Sigismund III., ki je bil tudi uradno član Družbe, kardinal Infante, vojvoda Savojski. In ti še niso najpomembnejši.

Tako je tudi danes; 33.000 uradnih članov Družbe, oficirjev zveste, skrivne vojske, deluje v njenem imenu po vsem svetu. V njihovih vrstah pa se skrivajo voditelji političnih strank, visoki državni uradniki, generali, sodniki, zdravniki, univerzitetni profesorji in tako dalje, ki vsak na svojem področju opravljajo isto, božje delo – v resnici pa uresničujejo le načrte papeštva.

… ‘Nisem navdušen nad ponovnim vzponom jezuitov,’ je pisal nekdanji ameriški predsednik John Adams svojemu nasledniku Thomasu Jeffersonu leta 1816. ‘Cele množice se pojavljajo pod najrazličnejšimi preoblekami, kot tiskarji, pisatelji, učitelji, založniki itd. Če si je kdaj kakšno človeško združenje zaslužilo večno prekletstvo na zemlji in v peklu, potem je to Ignacijeva druščina. Toda v našem sistemu verskih svoboščin ne moremo drugače, kot da jim ponudimo zatočišče …’ Jefferson pa je svojemu predhodniku odgovoril: ‘Tako kot vi, tudi sam nasprotujem ponovnemu vzponu jezuitov, ki predstavlja umik svetlobe pred temo.’«

K temu res ni kaj dodati, edino mogoče: kakršen gospodar (Vatikan s svojo totalitarno cerkvijo, česar le ta na našo srečo ne more več udejanjati) takšen hlapec (jezuiti in ostale katoliško kleriške združbe).

Na spletnih straneh katoliške cerkve lahko preberemo, da je Duhovne vaje ustanovil »svetnik« Ignacij Lojolski (rojen 1491) in da je bistvo teh vaj molitev. „Posebnost molitve v teh duhovnih vajah, ki potekajo v tišini, je, da je to način molitve, kjer se oseba uči razločevanja notranjih vzgibov (duhov). Ignacijevo izkustvo je bilo, da se človekovega srca dotaknejo vzgibi, ki vodijo k Bogu in drugi vzgibi, ki ne vodijo k Bogu.“

Če vsaj malo poznamo zgodovino jezuitov, se lahko povsem upravičeno vprašamo, kakšni duhovi so vodili njihove člane pri zločinskih dejanjih, ki so med drugim opisani tudi v prej omenjeni knjigi Edmonda Parisa “Jezuiti – skrivna vojska papeštva”.

„Javnost se praktično sploh ne zaveda odgovornosti Vatikana in jezuitov za začetek obeh svetovnih vojn – kar si je vsaj delno mogoče razlagati z ogromnim finančnim bogastvom, ki ga imajo na voljo, in ki jim, še zlasti po zadnji vojni, omogoča izjemen vpliv na številnih področjih,“ pravi avtor knjige, čigar raziskava temelji na nespornih arhivskih dokumentih ter objavljenih delih dobro znanih in večinoma katoliških političnih osebnosti, diplomatov, veleposlanikov in uglednih piscev, ki jih je v številnih primerih z izdajo imprimatur odobrila celo sama cerkev.

Še nekaj odlomkov iz knjige:

»Med najbolj zločinskimi jezuitskimi moralnimi pravili pa je tisto, ki je vzbudilo tudi najhujše javno zgražanje: “Menih ali duhovnik je upravičen ubiti vsakega, ki obrekuje njega in njegovo skupnost.”

Tako, Družba Jezusova si je torej vzela pravico do pobijanja nasprotnikov in celo svojih nekdanjih članov, če ti postanejo preveč zgovorni. Ta biser jezuitske morale najdemo v Teologiji očeta L’Amyja. Dovoljeno rabo tega načela oče Amy cinično opisuje še na enem primeru: “Če oče, ki podleže skušnjavi, zlorabi žensko, ona pa javno pove, kaj se je zgodilo in ga s tem onečasti, jo je upravičen ubiti, da bi se izognil sramoti!” Enako pravilo je podpiral in branil še eden od Ignacijevih sinov, ki ga navaja znameniti španski teolog Caramuel: ” … oče je v takšnem primeru upravičen ubiti žensko in obvarovati svojo čast.” Ta pošastna teorija je služila za prikrivanje številnih zločinov, ki so jih zagrešili duhovniki, in najverjetneje se je nanjo opiral tudi razvpiti zločinec, duhovnik iz Uruffeja, ko je leta 1956 zlorabil, več mesecev pozneje pa ubil in strahotno iznakazil noseče dekle in otroka, ki ga je zaplodil. ” Jezuit Mayrhofer iz Ingolstadta je v svojem Pridigarjevem ogledalu takole razmišljal: “Ne more nam biti sojeno, če bomo pobijali protestante, prav tako kot nam ne more biti, če zahtevamo smrtno kazen za roparje, morilce, tihotapce in prevratnike.”

Zelo slabe zgodovinske izkušnje z jezuiti imajo v Švici in avtor pravi, da „danes 51. člen švicarske ustave Družbi Jezusovi oz. jezuitom prepoveduje opravljanje kakršnihkoli kulturnih in izobraževalnih dejavnosti na ozemlju konfederacije, Švicarji pa vedno znova uspešno zavračajo tudi vse jezuitske poskuse, da bi bilo to ustavno določilo preklicano.“

Oba spisa, Konstitucija in Vaje, ki predstavljata temelj sistema Ignacija Lojolskega, ne puščata nobenega dvoma. Ob prebiranju teh besedil postane očitna skrajna, če ne že kar pošastna narava jezuitskega podrejanja duha in volje, zaradi česar so od nekdaj tako voljno orodje v rokah svojih gospodarjev in hkrati še veliko hujši naravni sovražnik vsakršnih svoboščin. Profesor katoliške teologije iz Münchna in avtor ene najpomembnejših knjig o jezuitih, J. Huber, je pisal: “Tole je neizpodbitno dejstvo: v Konstituciji je petstokrat ponovljeno, da je v osebi generala potrebno videti Kristusa.” Takšne vojaške izjave sploh niso presenetljive, če pogledamo malo v življenjepis “svetnika” Ignacija: „Njegova razburkana mladost je polna napak in celo strahotnih zločinov. Policijsko poročilo pravi, da je bil ‘zahrbten, nasilen in maščevalen’. Vsi njegovi življenjepisci priznavajo, da mu po nagonskemu divjaštvu, kakršno je bilo v tistih časih povsem običajno, ni bil kos nobeden od njegovih živahnih spremljevalcev. ‘Neukrotljiv in domišljav vojak, ki pri ženskah, kocki in dvobojih ni poznal nobenih meja,’ ga je ocenil njegov tajnik Polanco.«

Če vemo, da so jezuiti, fundamentalistično totalitarna frakcija katoliške cerkve, ki je brezmejno, fanatično vdana svojemu guruju, diktatorju iz Vatikana, nastali kot odgovor na razkrajajočo se moč katoliške cerkve v obdobju reformacije, so zgornje navedbe o jezuitskih zločinih še premile. Zgodovina o tem priča več kot zgovorno. Forma javnega pisma žal ne dovoljuje podrobnejšega pisanja. Je pa večini ljudi jasno, da je stanje na tem planetu v vsakem pogledu alarmantno, kljub 500 letnemu izvajanju jezuitskih „duhovnih“ vaj in 1800 letnemu „karitativnemu“ delovanju katoliške cerkve, katere šef se je oklical za edinega usmerjevalca zemeljske oble, kralja nad kralji in podobnimi egotriparskimi, totalitarnimi cvetkami.

Naj še zapišem, da je knjiga E. Parisa zame tako dobra predvsem zaradi navedenih neizpodbitnih zgodovinskih dejstev glede totalitarne manipulativnosti Vatikana in njegovih klerikov. Pri tem je zanimivo dejstvo – ki kaže tudi na razmeroma nepristranski odnos avtorja E. Parisa do virov – da je večina najsočnejših zgodovinskih ugotovitev o zločinski naravi jezusovcev/jezuitov prišla izpod peres katoliških piscev oz. zgodovinarjev. Bralec naj samo prelista navedene vire v knjigi. Katolik gor ali dol, pošten in verodostojen pisec preprosto ne more preko dejstev, pa čeprav le ta mečejo slabo luč na njegovo cerkev oz. ideologijo.

»Lojolove Duhovne vaje. Boehmer v nadaljevanju pravi: ‘Ignacij je bolj kot katerikoli voditelj pred njim razumel, da ljudem najlažje vsiliš svoje ideale, če postaneš gospodar njihovega domišljijskega sveta. Na ta način jih prepojiš z duhovnimi silami, ki se jih je pozneje zelo težko znebiti, silami, ki so močnejše od vseh načel in doktrin; to so sile, ki se lahko kadarkoli spet pojavijo, včasih tudi po dolgih letih, ne da bi jih zavestno omenjali, in postanejo tako obvladujoče, da se jim ne upre nobena volja, pač pa voljno sledi njihovemu nepremagljivemu impulzu.’

Jezuiti v svojem predstojniku ne smejo videti človeka, ki se lahko moti, temveč samega Jezusa.

Svojim učencem je Ignacij Lojolski vsilil dejanja, za katera je trdil, da so spontana, potem pa je ob pomoči te metode potreboval le trideset dni, da je zlomil učenčevo voljo in razum – na podoben način kot jezdec zlomi voljo svojega konja. Le trideset dni, triginta dies, da si podredite dušo sočloveka. Ne pozabite, da je jezuitizem rasel skupaj z inkvizicijo: inkvizicija se je znašala nad telesi, ignacijanske duhovne vaje pa so lomile duha.«

Na spletni strani Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve lahko preberemo:

“Strogo hierarhično urejena, navznoter in navzven totalitarna, oblastna ter pohlepna po denarju, ki časti skrivnostne kulte in ima nezmotljivega guruja na čelu” – to so običajni atributi sekte, kot vedno znova zatrjujejo cerkveni pooblaščenci za sekte.

Na nobeno organizacijo te karakteristike ne letijo tako popolno kot na rimskokatoliško cerkev.

V eni točki vsekakor presega vse druge, katere bi tako rada označila kot “sekte”: Po presoji zgodovinarjev na svetu ni organizacije, ki bi bila “v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimskokatoliška cerkev”, tako na primer Karlheinz Deschner. In nekdanji jezuit, grof Hoensbroch ugotavlja: “Papeži so bili stoletja na vrhu morilskega in krvavega sistema, ki je poklal več ljudi, povzročil več kulturnih in socialnih pustošenj kot katerakoli vojna, kot katerakoli epidemija, v imenu Boga in v imenu Jezusa Kristusa.” (vir: http://www.zrtve-cerkve.org/html/demonska_sekta.html)

Možgani tega katoliškega morilskega stroja so zadnjih 500 let vsekakor bili in so še zvesti papeževi vojščaki jezuiti – danes sicer v sodelovanju z opus dei-jem.

Zaradi globoke krize s strani fašista Mussolinija ustanovljene svetne države »Sveti sedež« v Vatikanu in njenih kolonialnih podružnic/lokalnih cerkva po celem svetu – krize, povzročene tudi zaradi razkritja neverjetne množičnosti katoliško kleriške pedofilije in njenega zločinskega prikrivanja s strani samega vatikanskega imperialnega vrha – se zdi logično, da poskušajo kleriki, glede na preteklo fanatično učinkovitost jezuitov, zadeve urediti s papežem iz njihovih vrst.

Za taktiko si je očitno bivši jezuitski kardinal Bergoglio, sedanji papež Frančišek, izbral neverjetno nesramno manipulacijo z enim od redkih pozitivnih klerikov v zgodovini cerkve – govor je seveda o Frančišku Asiškem.

Franček iz Assisija je zanimivo s svojo iskreno skromnostjo, nesebičnostjo in notranjo povezanostjo s celotnim stvarstvom na začetku svojega delovanja na prelomu iz 12. v 13. stoletje skoraj bil obtožen krivoverstva. Dve leti po smrti ga je papež sicer razglasil za svetnika, kar je zame brez dvoma prva v dolgem nizu manipulacij z duhovnim izročilom tega človeka. Ena najbolj brutalnih in naravnost neverjetnih zlorab pa je po mojem prepričanju krvavo udejstvovanje hrvaških frančiškanov med leti 1941 in 1943 s pištolami in noži v rokah ne samo v ustaškem koncentracijskem taborišču v Jasenovcu, ampak tudi na področju celotne Bosne – kot da so frančiškanski kleriški klavci izšli iz vrst jezuitskih naslednikov brutalnega španskega vojaka Ignacija Lojolskega.

Če bi papež Frančišek res hotel stopiti iz jezuitskih čevljev spovedovalcev kraljev in aristokracije v revne opanke služabnika preprostega ljudstva Frančeka iz Assisija, bi namesto populistično praznega in širši javnosti všečnega besedičenja raje izbral pot reform babilonske vlačuge, da bi le ta svoje nepreštevno, enormno in večinoma krvavo bogastvo bila sposobna vrniti njegovim zakonitim lastnikom, to je ljudem te zemlje. Zdi se, da so s strani ultra konservativnega upokojenega papeža Benedikta izbrani kardinali izvolili jezuita za novega papeža prav z namenom, da se to ne bi zgodilo. Velika pričakovanja javnosti pa je seveda treba nekako pomiriti s »frančiškarjenjem«. Volk sit in koza cela.

Kako je cerkev prišla do statusa enega najbogatejših imperijev v zgodovini človeštva, si lahko preberemo na spletni strani Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve:

http://www.zrtve-cerkve.org/html/bogastvo_cerkve_je_krvav_denar.html

Naj za konec navedem dejstvo iz življenja bivšega jezuitskega kardinala, sedanjega papeža, dejstvo, ki pove vse o manipulativnem jezuitskem bistvu novega »usmerjevalca zemeljske oble« . Kot se da prebrati na spletni strani britanskega časopisa Guardian, je papež Frančišek kot kardinal Bergoglio sodeloval tako z zločinsko argentinsko vojaško hunto kot pomagal pri s strani papeža Janeza Pavla II. in takratnega velikega inkvizitorja kardinala Ratzingerja zaukazanem zatrtju južno ameriške teologije osvoboditve – eni redkih svetlih točk vatikanskega imperija v Latinski Ameriki. Vir:

http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2013/mar/19/war-on-pope-francis-modern-inquisition?CMP=twt_gu

http://www.guardian.co.uk/world/2013/mar/19/pope-francis-argentina-1970s

Glede sramotne vloge rimskokatoliške cerkve v argentinski moriji si več lahko preberemo pri Damjanu Likarju – cerkev je očitno ponovila svojo morilsko prakso iz ustaške države :

http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=22

Povsem se strinjam z naslovno ugotovitvijo guardianovega novinarja Georga Monbiota, da je v vojni proti revežem papež Frančišek na napačni strani, namreč na strani tiranov, kradljivcev zemlje, zasužnjevalcev in odredov smrti. Konec koncev nič novega za cerkev.

Bistvo manipulativnega sklicevanja na tradicijo pomoči revnim Frančiška Asiškega s strani novega jezuitskega papeža po mojem mišljenju zelo dobro zadene sledeča ugotovitev brazilskega nadškofa Dom Helder Camara: »Ko dam hrano revnim, me imajo za svetnika. Ko vprašam, zakaj so revni, me imajo za komunista.« Seveda se jezuit, še manj jezuitski kardinal, ne bi nikoli spraševal o vzrokih neverjetnega bogastva absolutistične papistične cerkve na eni strani in smrtonosni revščini »navadnih« ljudi, predvsem v tretjem svetu, na drugi strani.
(Borislav Kosi)

Katoliška cerkev je dobila novega papeža, ki si je nadel ime Frančišek. Papež naj bi torej poosebljal lastnosti, kot jih je imel Frančišek Asiški, ki je živel preprosto življenje v uboštvu in skromnosti. Pa vendarle že nekaj dni po izvolitvi prihajajo na dan obremenilna poročila o papeževi preteklosti. Globalresearch je recimo v daljšem članku med drugim poročal, da je »že leta 2005 odvetnica Myriam Bregman vložila obtožnico proti sedanjemu papežu zaradi njegovega sodelovanja s tedanjo vojaško hunto.« Vir: http://www.globalresearch.ca/washingtons-pope-who-is-francis-i-cardinal-jorge-mario-bergoglio-and-argentinas-dirty-war/5326675
Tudi v nemški javnosti je bilo v tem času veliko govora o sodelovanju Katoliške cerkve in vojaške hunte. Südwest-Rundfunk, dne 14. 6. 2001- oddaja v živo v redakciji Religija, cerkev in družba -, ki zagotovo ni prekomerno kritična do cerkve, je poročal, da je diktaturo v Argentini med 1976 in 1983 od vsega začetka podpirala katoliška cerkev, a znani tednik Spiegel je v svojem članku „ARGENTINIEN-Blutige Soutanen“ (15.04.1985) med drugim poročal naslednje: “Argentinska cerkvena hierarhija je blagoslovila vse državne udare“. Tudi tednik “El Periodista”: „V zadnjih letih naj bi posamezni prelati dopustili ugrabitev, mučenje, smrt in izginotje tisočih.“

V Sloveniji najdemo zanimive in zgodovinske podatke o sodelovanju argentinske cerkve z vojaško hunto v knjigi: »Kdo sedi na Petrovem stolu, 2. del, izdajatelj Univerzalno življenje. Tam lahko preberemo da: „Usmeritveni signal pride z najvišjega mesta. Adolfo Tortolo, predsednik škofovske konference v Buenos Airesu se 23. marca 1976 – en dan pred vojaškim udarom – sreča s šefom hunte Georgeom Rafaelom Videlo in admiralom Eduardom Masero.“
Nadškof Tortolo je pozval na „sodelovanje z novo vojaško vlado“. Tako je hunta imela občutek, da jo cerkev podpira. Argentinski vojaški škof Victorio Bonamin je v javnem govoru pred generali rekel dobesedno: „Vojska se je očistila v Jordanu, polnem krvi, da bi se postavila na vrh cele dežele. Kdo ve, če Kristus ne bi nekega dne hotel, da oborožene sile prevzamejo dodatne funkcije, ki presegajo njihovo pravo nalogo.“
Isti vojaški škof je nato rekel še naslednje: „Boj proti gverili je boj za Republiko Argentino, pa tudi za njene oltarje…Ta boj brani moralo, človeško dostojanstvo.“ Ni moč verjeti! Tu s pojmom „človeško dostojanstvo“ poskušajo predrzno opravičiti ravnanje, ki je na neverjeten način pohodilo človeško dostojanstvo!
To je bilo torej leta 1976. Od vojaškega škofa Bonamina je prišla tudi naslednja izjava: „Ta boj je pravzaprav obrambni boj za Boga… zato prosim za božansko podporo v tej umazani vojni, v katero so nas potegnili.“
Ena od žrtev, ki je preživela ta mučenja, je bil filmar Alcides Chiesa. V tej oddaji pravi: „Če bi cerkev zavzela drugačno stališče do vojaške diktature, do vojaške diktature ne bi prišlo.“ Na to zastopnik frančiškanske misijonske centrale v Bonnu: „Katoliška cerkev je podžigala k vojaškemu udaru.“ Šlo je tako daleč, da so se v kletnih mučilnicah pojavili vojaški kaplani. Neka žrtev mučenja poroča, da je vojaški kaplan na koncu mučenja rekel: „Mučenje je greh le takrat, če traja več kot 48 ur. Moje dete, kaj hočeš: ti konec koncev ne sodeluješ z avtoritetami.“
V zvezi s tistimi grozotnimi usmrtitvami, pri katerih so ljudi omamili in vrgli v morje, bomo v tej oddaji slišali izjavo borca za človekove pravice iz Koalicije proti nekaznovanju iz Nürnberga, ki je ekumenska organizacija: „Oficirji so vprašali predstavnike cerkve, če lahko umorijo nasprotnike. Škofje so rekli: Umor v vojni ni krščanski. Bolje je, da to naredite tako: Ujetnikom dajte injekcijo z mamilom in nato letite nad morjem – smrtni let.“
Obstaja priča, kronska priča, ki je bila takrat v vojni udeležena pri transportu tistih ljudi. Poročala je, da so po teh usmrtitvah – samo na ta način je bilo likvidiranih 1.500 do 2.000 ljudi – vojaški kaplani govorili s tistimi, ki so izpeljali to akcijo, da bi jim nudili tolažbo. Eden od njih se je izrazil v tem smislu, da je to krščanska smrt, ker – žrtve – „ne trpijo“. Rekel je, „da je vojna vojna in da tudi Biblija pravi, da je treba pleve ločiti od zrnja“. In da je v Bibliji tudi zapisano, da se je treba „maščevati oko za oko.“
Vidimo torej: cerkev je bila čisto direktno vpletena v te stvari in mogoče celo pobuda za te pomore prihaja od njenih predstavnikov. Vse to se je odigravalo do leta 1983, komaj kaj več kot 20 let je od takrat in pod vojaškim režimom so usmrtili okrog 30.000 ljudi. Mogoče je ta primer zares odgovor na vprašanje, kako Petrov stol usmerja zemeljsko oblo. Papež vendar zase trdi, da je usmerjevalec zemeljske oble, in iz pravkar citiranega izhaja, kako so se tega udeležili on in njegovi neposredni podrejeni, npr. kako so usmerjali usodo v Argentini. Ali ni to izrazit primer za to, kaj lahko razumemo z izrazom „usmerjevalec zemeljske oble“? In ne pozabimo: okrutnosti, ki jih dovolj poznamo iz zgodovine – na milijone in milijone mrtvih, ko so izkoreninjali cela ljudstva, o katerih smo že govorili – te okrutnosti, ki jih ima na vesti Petrov stol, ne segajo 2000 let ali 1500 let nazaj, ampak so aktualne. To so dogodki iz najnovejše zgodovine.«
(Damjan Likar)
Mislim, da je čisto vse mogoče, tudi to, da hočejo muslimansko okupacijo EU.

http://narava.blog.siol.net/2011/06/22/cerkveni-pedofilski-skandali-po-svetu/
https://www.globalresearch.ca/washingtons-pope-who-is-francis-i-cardinal-jorge-mario-bergoglio-and-argentinas-dirty-war/5326675
https://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=22
Proti tem zlobnostim je pomoč poškodovanim državljanom NDH, ki je ni bilo več, lahko samo človekoljubno dejanje.

Hrvaškim FRANČIŠKANOM se je v času NDH povsem strgalo. In potem so zavedli še mladoletnike, da so jim sledili.

Pred morilskimi komunisti jih je moral skriti papež. Tudi tiste, ki so bili že ranjeni in so bili še skoraj otroci, stari manj kot osemnajst let bi pobili. Toda junaški papež jih je skrival v Vatikanu, jih s svojimi ljudmi zdravil, negoval, hranil in oblačil. Isto so delali tudi patri v Avstriji.
Govorilo se je, da jih je velik močan pater toliko pobiral po Pliberku in okolici, da so ga Angleži že grdo gledali, ko je v svoji kuti s kiklo hodil okrog in pobiral poškodovance. Sicer ne vedo kam jih je toliko poskril in kaj je naredil s tistimi, ki so bili tako poškodovani, da niso mogli ne živeti in ne umreti.

Begunce je moral zaščiti. Saj so Hrvati itak isti narod kot Italijani. Slovenci in Srbi smo pa isti narod kot Rusi.

Evo Morales je povedal, da je Italijanski papež Pij Xll v Vatikanu skril štiristo ranjenih ustašev starih nad šestnajst let in da je naročil vsem samostanom, da naj skrijejo ustaše. Torej mora biti nekaj na tem.
Ali pa je bil Evo Morales samo jezen, ker mu je Branko Marinković sabotiral plinovod. Drugega ne more biti.

Pa Evo Morales je v tisti izjavi primerjal ustaše z vahabiti, da so se rodili nasilni in da jih podpira njihova vera. Da je papež Pio Xll skrival ustaše stare po 16(!) let in več, ker so šli že čisto majčkeni v vojsko in da so bili ranjeni, poškodovani, bolni in izmučeni, toda da so imeli nad sabo toliko vojnih zločinov, da jih duhovniki, nune in menihi niso upali peljati v bolnišnico, ker bi jih v tem primeru lahko poslali domov, da si pa domov niso upali, ker so se bali, da jih ne bi kakšen kmet ubil z vilami, kot so njihovega šefa Jureta Francetića. Da so ustaši isti narod kot vahabiti in da mu je ustaša Branko Marinković Jovičević razstrelil plinovod, samo zato, ker pričakuje, da bo za to v nebesih dobil nagrado. In da je dobro, da je zbežal v ZDA, ker drugače bi rekel Diegu Armandu Maradoni, da ga brcne v njihovo ustaško državo.
No kar se pa tiče Evovega prijatelja Bernarda Sandersa je pa Sanders rekel, da če bi bil on predsednik bi Peter Cvjetanović že potoval proti Evropi in da naj ima v Evropi evropsko kulturo. Tako, da če bo šlo tako naprej bodo komunisti enkrat zvozili nazaj…

Bernard Sanders je rekel, da če ne bi dali Killary Clinton ne bi zmagal Donald Trump in bi on Petra Cvjetanovića, Branka Marinkovića Jovičevića in ostale poslal v lepo njihovo. No Evo Morales bi mu pa pomagal in bi lahko lepo polovila vse ustaše in jih s prvimi čarterskimi leti poslala na Hrvaško. Samo ne vem, če ne bi potem Plenković in Kitarovićka šla težit na ZN in AI, da je to etnično čiščenje.

Pij xll se je moral počutiti svetnika zato je rabil obstreljene ustaše stare 16 in 17 let, da se je počutil svetnika, ko je hodil na obhode po celicah v katere jih je namestil tako na gosto kot bi namestil kure v baterijo.

Da jih je imel za znanstvene poskuse. Zakaj so vatikanski znanstveniki, namesto magdalenskih gojenk iz Irske in podgan, začeli uporabljati Pavelićeve ustaše?
1.: Ker so ustaši bolj debeli od podgan.
2.: Ker jih je več kot podgan in jih nikoli ne primanjkuje.
3.: Ker je ustaše lažje “vzdrževati”.
4.: Ker ti ustaši ne skačejo po cerkvenih knjigah in jih ne zgrizejo.
5.: Ker noben ustaš ne bo zbežal iz Vatikana, magdalenka ali podgana pa takoj.
6.: Ker tudi magdalenk in podgan ni mogoče prisiliti v določene stvari.
7.: Ni niti najmanjše možnosti, da bi se jezuitski znanstveniki kakorkoli navezali nanje.
8,: Ker jim ustaši zaupajo, za razliko od magdalenk in podgan.
Še vedno pa se pojavi zanimiv problem: nikomur še ni uspelo dobljenih rezultatov primerjati s tistimi, ki so jih izvedli na človeških bitjih.
http://www.vici-sale.si/odvetniski_vici.htm

Če da kardinal magdalenski gojenki denar in avto ter ji ukaže, da naj ubije STAZIJEVCA bo vzela denar in avto in se nikoli več prikazala.
Če isto ukaže ustaši se bo imel v roku osem dni že STAZIJEVSKO GLAVO na mizi.

Magdalenska sužnja: možnost da kvalitetno opravi nalogo ubiti agenta STAS 1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Naloga ubiti agenta KGB uspeh 0{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
Ustaš: možnost, da kvalitetno opravi nalogo ubiti agenta STAS 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Naloga ubiti agenta KGB v primeru da agent ne ve uspeh 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, v primeru, da agent ve pa 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
Tako, da je očitno, da so bili kardinalom ti ljudje zelo dragoceni, ker so imeli že pri sedemnajstih letih dobre delovne izkušnje.

Tisto je bil nesrečni fant, sin uboge vdove iz okolice Zagorja. Njegov oče je padel v borbi s partizani in potem se je še sam pridružil ustašem. Čez dve leti ga je hudo ranjenega našel Avstrijec, pater in ga odnesel v samostan.
Saj ni bil slab človek. Samo človek, ki se je rodil v napačnem stoletju. Par stoletij prej bi bil veliki bojevnik in bi ga vsi častili, tako pa je bil samo vojni zločinec brez pravice do življenja.
Toda prišel je njegov čas in v Avstrijskem samostanu so mu vrnili življenje. Z novo identiteto in pištolo je patrom vse poplačal, s krvjo KGB – jevcev in STAS – ijevcev. V temi, brez strahu in brez milosti.

Sprejel je ljudi, ki bi jih doma pobili in nekako so se mu pač morali oddolžiti. Tako, da to je dobro od RKC. Je pa slabo od RKC, da hoče imeti muslimansko Evropo. Po drugi strani je pa to tudi prav, ker so z goljufijo odstranili Benedikta XVl, ker so morali postaviti nekoga iz Južne Amerike, da bi tam uničili komunizem.
No komunizma ne bodo uničili, bodo pa ljudje izbrali boljšo možnost. https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/svarilo-metropolita-hilariona-zahodu
No Evo Morales pa ni imel sreče, da bi zmagal Bernard Sanders, ki bi takšne ljudi, kot je Peter Cvjetanović, zvozil na Hrvaško. Ne vem pa če se ne bi Plenković in Kitarovićka pritožila na ZN, da delata Evo Morales in Bernard Sanders etnično čiščenje Amerike.

http://www.vici-sale.com/index.php/mesani-vici/406-serpentinek-100-resninih.html
Tito ustaši so zverine, zverina pa človk ni in ker ni človk zanj ne veljajo človekove pravice. Nadaljevanje, za vsakega, ki ste ga fentali boste morali po zakonu o mučenju živali plačati 2000€ kazni. Drugače vas vse preselim na Goli otok.
Evo Morales: Gospa Kolinda jaz imam zdaj dva sto tisoč ustašev. Ali boste poslali letalo, ali pa jih sam pripeljem v Zagreb?
Če se Killary Hlinton ne bi rinila bi bil zdaj predsednik Bernard Sanders in ta bi plačal Petru Cvjetanoviću in še par drugim enosmerno vozovnico za Zagreb.
Papež Frančišek ni papež, ker Benedikt XVl. ni umrl in ker ni njegov sin. Tako, da mislim, da se cerkev sama ne drži svoje postave.
Zakaj župnik nima brade? Da ministranti ne pobegnejo. Zakaj ima pa pravoslavni brado? Ker mu je vseeno, če vsi pobegnejo, ker ima še eno službo, da zasluži denar.
Mislim, da je bila Marija Magdalena ženski apostol. Tako kot pri smrkcih Smrketa, ki je edina ženska v ekipi. No jaz mislim, da je diskriminacija, da ni župnic in da nihče nima pravice predpisovati župnikom celibata, ker potem če semena ne da v ženo, se seme množi v njem in potem gre seme navzgor in pride v možgane in takrat zgrabi ministrante.
Po cesti sem vozila sem osla povozila, sem mislila, da si ti, ker večjega osla od tebe ni.

http://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/58f0afcdbdfa2/bojevniske-mravlje-ranjenih-tovarisev-ne-pustijo-za-sabo
Kot pri mravljah. Tudi mravlja nese domov drugo mravljo.

V samostanu je bilo potem zelo težko živeti, ker je bilo zaradi nenadnega povečanja bratov začelo primanjkovati hrane, oblek, postelj in prostora.

Fige. Veseli so bili, da so povečali število pripadnikov svojega reda.

Na južnoameriških spletnih straneh piše, da bodo Indijanci vzeli svojo zemljo nazaj in zvozili Špance in predvsem Hrvate v Evropo. Zakaj nihče noče zvozit nazaj domobrancev?

Kako prekvalificiraš ustaša v župnika?

so vedno imeli radi mlade fante. še posebej če so jih rešili pred morilskim komunizmom, da so potem ti pokazali malo hvaležnosti

Z nožem je ČRNI LEGIONAR razredčil anarhiste. To je naredil z maščevanja za uboj škofa. Anarhist je bil prej žrtev spolne zlorabe s strani župnika. Tisti župnik je potem postal škof in anarhist se mu je maščeval za spolno zlorabo in ga ubil.
Po tistih dogodkih so tudi posneli cel kup filmov Scream. Samo scenarist tega nikoli ne bo priznal. Ker potem bi morali priznati, da je bil samo eden morilec in to delavec specialne CIE.
Toda prej preden je postal obveščevalec in Američan z ameriškim potnim listom, imenom in priimkom, ga je smrtno ranjenega pater nesel v avstrijski samostan in mu rešil mlado življenje. Tisti pater je bil kasneje tudi župnik, škof, pedrast in pedofil.

za tita se tudi to govori

drugače pa a kdo sploh ve zakaj so nastali ustaši? zaradi tita, če tita ne bi bilo, ne bi imeli razloga, da se formirajo

tito je imel za hrvaško velike plane

narediti jo komunistično republiko velike sovjetske zveze

se ne bi čudila da bi se ustaši tako kot domobranci organizirali iz vaških straž, ki so varovale ljudi pred morilskimi partizani