Živimo v dvosobnem stanovanju. Imava še eno staro hišo, katera je delno obnovljena. Vsem je to stanovanje premajhno, največji problem je, da se oba čutiva utesnjena in pogrešala stik z naravo.
Možu sem rekla, naj bi nedokončano hišo proda, s tem bi začeli z gradnjo nove. Potem bi pa prodali še to stanovanje in bi v grobem bilo dovolj.
On se boji zameriti nekaterim sorodnikom, zato bi čakal še nekaj let, da bi bili pokojni.
Čez nekaj let bo on 40 in jaz ne vidim smisla da bi takrat začela s tem projektom.
Dala sem mu ultimat, da če želi da sva skupaj, da se gre v ta projekt, ker jst ga ne bom poskušala se ne vem koliko let, da v življenju nisva ničesar naredila in dosegla.
Kredit ne pride v poštev ker je zaposlen za določen čas. Je pa tak da sebe in mene postavlja na zadnje mesto in mene to moti.
Kaj se vam zdi? Bi še naprej trpeli, ali bi se raje zamerili sorodnikom?

še eni, ki ste ujetniki lastne dediščine oz. zidovja. možu daj za prebrat knjige kot so Strupeni starši, rezanje vezi itd., ki govorijo o teh nezdravih vzorcih.

A on s sorodniki živi ali s tabo?
Tvoj dec je tipično slovensko moško p*zde.

Kaj pa, če bo treba ultimat izpolniti?

Kredit ni dovolj ker je zaposlen za določen čas? Kaj pa ti? Saj je dovolj en kredit in prodaja tega stanovanja? Hiša je še vedno lahko za back up.
Sem podobnih let kot ti, pa ni noben od naju prodajal dediščine. Pa vseeno je bil projekt uresničljiv.

in zakaj eni mislijo, da ne morejo prodati dediščine?
Tvoj mož dejansko ne more, dokler so njegovi starši živi. Tukaj gre za drugačen primer.
Ko se ljudje znebimo privezanosti na materialne dobrine, se sprosti neverjetna energija in z njo lahko človek uresniči, kar si prej še predstavljati ni mogel.
Zakaj bi avtorica morala poleg gradnje, kredita, vzdrževati še eno staro bajto?

Ne vem no, napisala si tako, kot da bi raje udobno bivališče kot dobrega moža.

Človek bije notranji boj. Tudi če se odloči prodat, vajin projekt ne bo uresničen čez noč, niti prodaja niti nakup/gradnja nove nepremičnine. Daj razmišljaj še o drugih opcijah, ker a veš, veliko težje boš našla dobrega partnerja kot lepo hišo.

in zakaj eni mislijo, da ne morejo prodati dediščine?
Tvoj mož dejansko ne more, dokler so njegovi starši živi. Tukaj gre za drugačen primer.
Ko se ljudje znebimo privezanosti na materialne dobrine, se sprosti neverjetna energija in z njo lahko človek uresniči, kar si prej še predstavljati ni mogel.
Zakaj bi avtorica morala poleg gradnje, kredita, vzdrževati še eno staro bajto?
[/quote]

Saj nisem rekla, da jo ne moreš. Ampak dokler sta mlada je plačevanje kredita lažje. Hiša pa se lahko proda kadarkoli in ta kredit pokrije in takrat mogoče omogoči še finančni ostanek za obnovo ali pač bolj lagodno življenje.
Moje razmišljanje. Ja pri nama je malo drugače. Oba sva dediščine pustila predvsem zaradi res velikega kredita in tudi tega, da pač prodaja ni tako enostavna (hiše so napol zasedene).

Saj nisem rekla, da jo ne moreš. Ampak dokler sta mlada je plačevanje kredita lažje. Hiša pa se lahko proda kadarkoli in ta kredit pokrije in takrat mogoče omogoči še finančni ostanek za obnovo ali pač bolj lagodno življenje.
Moje razmišljanje. Ja pri nama je malo drugače. Oba sva dediščine pustila predvsem zaradi res velikega kredita in tudi tega, da pač prodaja ni tako enostavna (hiše so napol zasedene).
[/quote]

pa saj piše, da kreditno niti nista sposobna. Imata pa drugo premoženje, ki bi jima omogočilo gradnjo brez kredita. Kredit ni zastonj posoja denarja, ampak se ga krepko preplača. Zakaj je bolje, da financirata banke kot da se zamerita nekomu, ki mu cegli pomenijo več kot ljudje?

On hiše noče prodati. Če ni družina dovolj velik razlog, tudi nova punca ne bi bila. V kolikor bi šla narazen, bi se hiša ravni tako prodala, ker izplačati me ne bi upal.

Mi bi bili še naprej nezadovoljni v stanovanju in hiša bi naprej propadala.

Oče mu je svetoval, naj raje s prodajo počaka, da bo bobica umrla. Meni pa je njegov oče rekel naj bomo v stanovanju, saj ima njegov sin že precej let in je že pozno za gradnjo hiše.

Kot prvo avtorica, da postavljaš ultimat je meni skrajna meja in upam v dobro moža, da ga boš uresničila in odšla.

Prodati podedovano hišo, ki so ti jo dali oz zaupali v dobri veri, da se bo dediščina obdržala v družini je podli. Prepročana sem, da je bil to tihi dogovor med možem in sorodniki. Če bi jo želeli prodati, bi jo že sami.
Tudi pri 40 letih graditi hišo ni pozno saj bomo v njej živeli minimalno 30 let. Jaz bi na vajinem mestu pridno šparala denar vsaj še 5,6 let potem boste pa videli. Morda prodate stanovanje in obnovite ali na novo zgradote hišo na podedovani parceli.
Ne vem kako lahko ti postavljaš ultimat za neko stvar, ki ni tvoja.

No v bistvu kar želiš narediti je v preteklosti naredil moj oče. In ja, eni od sorodnikov so na smrt zamerili, da smo se odselili, ker so pač pomagali sezidati prvo hišo.
Ampak z njimi že prej nismo imeli veliko stikov, po selitvi pa še manj.

Bolj pomembno pa je, da sta moja starša po selitvi zaživela. Z vsemi sosedi se super zastopita, imata svoj mir in lahko delata kar pač želita.

Moj nasvet: kaj te briga za sorodnike. Sploh če te ne zastopijo. Važno je, da se z možom dobro zastopita in živita tam, kjer vama paše.

Dokončajta staro hišo.

torej moja mati ni bila edina, ki je tako naredila. Neprecenljivo.

pa saj piše, da kreditno niti nista sposobna. Imata pa drugo premoženje, ki bi jima omogočilo gradnjo brez kredita. Kredit ni zastonj posoja denarja, ampak se ga krepko preplača. Zakaj je bolje, da financirata banke kot da se zamerita nekomu, ki mu cegli pomenijo več kot ljudje?
[/quote]

On ni kreditno sposoben. O sebi nič ne govori. Tudi z enim kreditom in prodajo stanovanja, bi prišla skozi.
In ne, mogoče tebi, meni pa denar ne pomeni več kot medsebojni odnosi.

Se strinjam z napisanim.

Hiša ni moja, je pa kar nekaj mojih tisočakov bilo vloženo vanjo. Tako bi od morebitni delitvi dobila pol. Čeprav meni osebno ni bila dodeljena. Hišo sva dobila z namenom, da bova tam živela. Zato sva jo začela obnavljati. Določene stvari so se obrnile in potem se je obnova ustavila in preselila sva se v mesto.
Tu sva oba nesrečna. In sorodniku to vidijo, samo jim ni mar. Pomembno je, da ostane on lastnik hiše, vse ostalo je nepomembno. Hiša je sicer res bila pisana na babico, ampak ona jo ni plačala, ampak njena teta. Vse to se ve.
Sorodniki si želijo da imaš otroke, ko pa jih imaš pa ti ukazujejo kaj moraš.

Sem se tudi jst se skregala z mojimi sorodniki, in tudi nekaj prodala.

Zdaj je na vrsti on. Vem da je ultimat zelo hud, samo to pove vse, kaj mu več pomeni. Ali družina ali mnenje sorodnikov.

On ni kreditno sposoben. O sebi nič ne govori. Tudi z enim kreditom in prodajo stanovanja, bi prišla skozi.
In ne, mogoče tebi, meni pa denar ne pomeni več kot medsebojni odnosi.
[/quote]

Tudi jaz sem opazila, da samo o moževem denarju, imetju govori. Mož bi moral prodati hišo, mož in kredit, mož in služba…. kaj bi pa avtorica finacirala?
Nekako imam občutek, da ima samo mož imetje, denar, avtorica pa bi komandirala kako z denarjem.

Ultimat nikoli ni rešitev. Ta kratko ponavadi potegne tisti, ki ga je postavil.
Človek, ki ga je dobil, pa kaj hitro ugotovi, da take osebe v svojem življenju ne potrebuje.

Z možem se že sedaj ne razumeta, že sedaj neki ultimati in prepiri okrog njegove dediščine ( a si res samo zaradi dediščine z njimi ali kaj?), in sanjaš o skupni gradnji hiše? Pa že sedaj odnos očitno na totalno slabih temeljih? Pa saj se bosta pobila med gradnjo, če vama že sedaj škripa na polno.

tukaj se ti bo usulo en kup odgovorov ljudi, ki mislijo, da imajo neko moralno pravico komandirat žlahto, kako bo živela in določat še za 5 rodov naprej, kako da bo.
Možu ne postavljaj ultimata, ampak se loti zadeve diplomatsko. Če imaš opravka z motenci, ne boš s pošteno igro nič dosegla, žal preverjeno.
Torej bodi najbolj prijazna ženka možu, po seksu mu vsake toliko omeni, kako si videla dober načrt za hišo, kako fajn bi bilo tam živeti, mož bi imel sobo za svojega konjička in vse kar ti domišljija nudi.

Tudi jaz sem opazila, da samo o moževem denarju, imetju govori. Mož bi moral prodati hišo, mož in kredit, mož in služba…. kaj bi pa avtorica finacirala?
Nekako imam občutek, da ima samo mož imetje, denar, avtorica pa bi komandirala kako z denarjem.
[/quote]
Saj pa je samo tipična ženska. 🙂

Mož dela za določen čas. A naj vzameva kredit par tisočakov za hišo? To ne gre skozi!
Kredit odpade ker pač nisva kreditno sposobna.

Hiše ne bova dokončala, ker so v okolici problemi v njegovi stroki, žal.

V kolikor se da, tudi sama upoštevamo željo sorodnikov, ko pa se začne z ukazovanjem, tu pa se ne grem več. Na njegovem mestu, bi jo prodala in naredila nekaj zase, za dušo.
To je njegova želja že veliko let.

Stanovanje je moje, in bi tudi to šlo v prodajo, ko se bi sredstva porabila. Tako da ni samo on tisti, kateri bi vlagal v novo nepremičnino.

MOžu so dali hišo, tebi stanovanje, žal pa kljub materialnim dobrinam, ki so vama bila podarjene, nista sposobna se pogovarjati, se imeti rada.