Imam 33 let, službo, stanovanje(najemniško) in fanta, ki dela v tujini.Vse bolj opažam, da moji starši dobesedno visijo na meni- kličejo me v službo(delata od doma), kako se kaj objavi na družbena omrežja, kaj si mislim o tem ali onem.Ker sem za svoje rojstne dneve in praznike pri partnerju, sta užaljena, prav tako, če z njim načrtujem praznovanje svojih dosežkov. Po drugi strani pa me je predvsem mati že dolgo pred tem odrezala, vse moje stvari je zložila v klet ( pravi, da je to normalno) in ko sem ji v hecu( bolj kot test) rekla, da lahko kaj primakne za poroko,je dejala, da vsi,ki jih pozna, si poroko financirajo sami.Meni je že zdavnaj jasno, da od njih ne morem pričakovati pomoči, saj še vedno in zgolj sanjata, odplačujeta pufe,ki so posledica ‘sanj’ in se ne spustita na realna tla. Zase vem, da nimam zaledja pri njima,kot sta jih imela onadva pri svojih starših(stanovanje, avtomobili, posojanje denarja..), ampak mi je bilo že kdaj povedano, da se me sramujeta. Kar delam,nikoli ni dovolj dobro,ceprav se financiram in zivim povsem samostojno, po drugi strani pa me ne spustita iz rok,in je nejevolja, če rečem, da me kakšno nedeljo ne bo na kosilo. Počutim se nemočno in zelo si želim, da bo končno prišel trenutek, ko bom lahko šla k fantu v tujino, saj se mi zdi, da bom lahko svobodneje zadihala.

mislim da moraš najprej odrasti, potem pa s starši razčistiti. Najprej pri sebi, potem z njima.

Če onadva nista sposobna prerezati popkovine, jo boš morala ti. Oprosti, ampak če bi se me moji starši sramovali(?!) in zaničevali moj trud in dosežke, jim takrat, ko mi ne bi bilo do tega, enostavno in brez slabe vesti, ne bi dvignila telefona. Si samostojna ali ne?

Glej, pa kdo pravi, da moraš dvignit telefon, ko kličeta? Med službo, da te sprašujeta o FB? Ne dvigneš in če te gnjavita poveš, da si bila pri šefu ali ne sestanku in sploh nisi videla klica.

To da ti misliš, da moraš it vsako nedeljo na kosilo: pa kje je to napisano, prekini to rutino in raje vlagaj v fanta, z obiski ipd. Ali so ti obiski res prisrčni, prijazni, ti dajo kaj ali ne? Ali so ti nedeljski obiski bolj zato, da sosedje tvojih staršev vidijo da si tam? Veš kaj mislim?

Svoje stvari iz kleti prenesi k sebi, nekega dne boš ugotovila, da so ti pozabili povedati, da so jih vrgli stran!

Tudi jaz sem najprej pomislila zakaj za vraga se avtorica oglaša na vse te telefonske klice?
Ma ni šans, da se oglašam zaradi takih traparij.
In vsako nedeljo na kosilo? Zakaj že? Kaj avtorica res nimaš kaj bolj pametnega početi? Ne greš ob nedeljah na izlet, v hribe, športati ali pa preprosto lenariš? Mislim res mi ni jasno zakaj hodiš vsako nedeljo na kosilo k njima?

Se strinjam.

p.s.: verjetno je v njej vseeno, kljub vsemu, občutek dolžnosti, ki – zaenkrat še – prevladuje. Zmanjšuj, po “kapljicah”, te stike … in na koncu so potem res zreducirani na minimum.

Meni je povsem jasno, zakaj se udeležuje kosil in dviguje telefon, da se ne zameri staršem – zaradi dediščine.

Pa zakaj ne bi zdvigovala telefona ?
Samo pač omejis, da med službo pač tesko privat zadeve resujes.
Zgleda si edinka.

Bi znalo biti. Drugače si ne znam predstavljat, zakaj moraš za vsako traparijo, ki so namislijo zdravi starši (glede na to, da so še zaposleni, niso ravno ubogi senilni starčki) dvigniti telefon in to v službenem času in jim lapat o fb in vsako nedeljo viset pri njih na kosilu, čeprav tega nočeš. En skriti razlog je ziher zadaj. In verjetno si pravega našla.

Bi rekla, da tvoji starši niso zreli. Ali si edinka?
V nedeljo se jim verjetno zdi, da so čudni, če bi bili sami za mizo – saj je morda pri vseh sosedih ob nedeljah polna miza, zato te pokličejo. Kako pa se obnašajo do tebe, ko prideš? Normalno, prijetno, toplo? A
In to nasprotje, ko ti nočejo materialno pomagat.
Glede tega, so moji isti.. vedno bolj se mi zdi, da so vsi tile rojeni nekako v 60-ih podobni, nič nočejo pomagat materialno svojim otrokom (malenkosti mogoče, da pa bi konkretno pomagali pri gradnji hiše, to pa ne), čeprav so sami dobili ogroomno od svojih staršev (moji so dobili- zastonj zemljo za zgradit hišo, pomagali so jim zalivat plate, denarni vložki), hkrati pa nočejo priznat, da je bilo njim lažje – službe so imeli vsi, navadno za nedoločen čas, če drugega ne.
Jaz sem kar lahko odšla od doma in se nisem čutila njim ničesar dolžna, so pa imeli krizo, ko je odšla še najmlajša sestra,takrat pa ji je predvsem mati grozila in izsiljevala.

Ne bo držalo, da si vsi taki.
Moji od doma niso prav nič dobili. Nič. Kaj šele kako pomoč pri zidanju hiše. Nobene pomoči v stilu dela, še manj finančne.
Zdaj oče mi ni nikoli pomagal, tudi kot otroku ne, ker je prepričanja, da otroci niso njegova briga, da mora mama vse narediti.
Mama pa bi mi pomagala samo ne more, ker ima samo 300€ penzije. Včasih pa se je trudila kolikor je šlo, ko sem bila otrok, kaj veliko finančno pa seveda ni šlo, ker je bila navadna delavka v tovarni, z minimalko.
Tako, da vsi starši niso taki.
Nisem pa nikoli pričakovala od staršev, da mi v odrasli dobi kaj finačno ali pa z delom ali materialno ali kakorkoli že pomagajo.

Ne bo držalo, da si vsi taki.
Moji od doma niso prav nič dobili. Nič. Kaj šele kako pomoč pri zidanju hiše. Nobene pomoči v stilu dela, še manj finančne.
Zdaj oče mi ni nikoli pomagal, tudi kot otroku ne, ker je prepričanja, da otroci niso njegova briga, da mora mama vse narediti.
Mama pa bi mi pomagala samo ne more, ker ima samo 300€ penzije. Včasih pa se je trudila kolikor je šlo, ko sem bila otrok, kaj veliko finančno pa seveda ni šlo, ker je bila navadna delavka v tovarni, z minimalko.
Tako, da vsi starši niso taki.
Nisem pa nikoli pričakovala od staršev, da mi v odrasli dobi kaj finačno ali pa z delom ali materialno ali kakorkoli že pomagajo.
[/quote]

Ja, lahko rečem, da sem preveč posplošila, ravno vsi ne, opažam pa neko značilnost. V bistvu, njegovi so rojeni konec 50-ih nama pa ful pomagajo- tako konkretno. Dali so nama nekakšen predujem na dediščino (ker njegova setra bo imela pa hišo nekoč) s katerim sva si praktično sezidala hišo.
Saj jaz tud kaj dosti ne pričakujem od svojih, sem tako navajena.

Ne bo držalo, da si vsi taki.
Moji od doma niso prav nič dobili. Nič. Kaj šele kako pomoč pri zidanju hiše. Nobene pomoči v stilu dela, še manj finančne.
Zdaj oče mi ni nikoli pomagal, tudi kot otroku ne, ker je prepričanja, da otroci niso njegova briga, da mora mama vse narediti.
Mama pa bi mi pomagala samo ne more, ker ima samo 300€ penzije. Včasih pa se je trudila kolikor je šlo, ko sem bila otrok, kaj veliko finančno pa seveda ni šlo, ker je bila navadna delavka v tovarni, z minimalko.
Tako, da vsi starši niso taki.
Nisem pa nikoli pričakovala od staršev, da mi v odrasli dobi kaj finačno ali pa z delom ali materialno ali kakorkoli že pomagajo.
[/quote]

Ja, lahko rečem, da sem preveč posplošila, ravno vsi ne, opažam pa neko značilnost. V bistvu, njegovi so rojeni konec 50-ih nama pa ful pomagajo- tako konkretno. Dali so nama nekakšen predujem na dediščino (ker njegova setra bo imela pa hišo nekoč) s katerim sva si praktično sezidala hišo.
Saj jaz tud kaj dosti ne pričakujem od svojih, sem tako navajena.
[/quote]

…oprosti, iz tvojih postov pa seva ne pričakovanje, ampak kar zahteva, da bi ti morali dati za nepremičnino. Zakaj že? Drži kot pribito naslednje: vaša generacija je materialno “usekana”, si lahko prepričana, da poprejšnje niso bile tako – sploh pa daleč od takega “avtomatizma” (po prispevanju) od staršev. Malo manj si privošči s svojo plačo “Priboljškov” v obliki cotic, razvajanj, žuriranj, pa bo tudi za “osnovo” – beri: stanovanje. Stvar prioritet, veš 🙂

Ne bo držalo, da si vsi taki.
Moji od doma niso prav nič dobili. Nič. Kaj šele kako pomoč pri zidanju hiše. Nobene pomoči v stilu dela, še manj finančne.
Zdaj oče mi ni nikoli pomagal, tudi kot otroku ne, ker je prepričanja, da otroci niso njegova briga, da mora mama vse narediti.
Mama pa bi mi pomagala samo ne more, ker ima samo 300€ penzije. Včasih pa se je trudila kolikor je šlo, ko sem bila otrok, kaj veliko finančno pa seveda ni šlo, ker je bila navadna delavka v tovarni, z minimalko.
Tako, da vsi starši niso taki.
Nisem pa nikoli pričakovala od staršev, da mi v odrasli dobi kaj finačno ali pa z delom ali materialno ali kakorkoli že pomagajo.
[/quote]

Ja, lahko rečem, da sem preveč posplošila, ravno vsi ne, opažam pa neko značilnost. V bistvu, njegovi so rojeni konec 50-ih nama pa ful pomagajo- tako konkretno. Dali so nama nekakšen predujem na dediščino (ker njegova setra bo imela pa hišo nekoč) s katerim sva si praktično sezidala hišo.
Saj jaz tud kaj dosti ne pričakujem od svojih, sem tako navajena.
[/quote]

No ja, jaz pa opažam ravno obratno kot ti. Kasneje so rojeni starši, bolj zvalijo svojim otrokom vse v rit. Torej tistih starših iz 60ih več kot tistih iz 50ih in tisti iz 70ih še več.

distanciraj se od njiju brez slabe vesti, pa ne zato, ker ti finančno ne pomagata, ampak zato, ker te čustveno izsiljujeta in kar je še slabše, te ponižujeta. Vem, da je težko narediti distanco s svojimi najbljižjimi,ampak nikoli ne boš imela zadovoljivega osebnega življenja, če ne boš prerezala popkovine.
Kot 1. nimata te kaj klicat v službo, vsak normalen človek se tega zaveda, tvoji starši pa te ne spoštujejo in si te lastijo
2. posveti se svoji partnerski zvezi, uživaj in bodi sproščena

Še odgovor na komentarje, da rojeni v 60 ne pomagajo svojim otrokom. Midva z možem sva rojena v 60., jaz od doma nisem dobila nič, on nekaj je v materialnem smislu, ampak čustveno pa katastrofa-eno samo poniževanje. Moji so kot osebe normalni, samo mi finančno pač nista mogla pomagat, ampak ok, sva se postavila na noge. In tudi sinu, ki je že odšel od doma sva konkretno finančno pomagala, ker sva pač lahko. Nihče ne bo čakal, da se stegneva, ker dava prej, takrat ko se potrebuje. Ko bova v penziji, bova videla kakšne penzije bova imela, če bova s tem lahko preživela, dobijo otroci še en del prihrankov. Zakaj bi grebel na kup? Za koga? Raje dam v času svojega življenja, da vidim, kako se dano oplaja naprej :). Mi si med sabo pomagamo po svojih močeh (materialno in tudi ostale stvari, pomoč pri čuvanju vnukov, pomoč pri gradnji, oni nama, če kaj zboliva ali ko preurejamo našo hišo, ker fizično nisva več tako fit kot sva bila).