Takole:- en par, s katerim se še kr dobro poznamo (pa ne toliko da bi šli skupaj na kosilo…) sta v burnem obdobju, ki diši po ločitvi. V bistu nista bila niti za skupaj, samo….kaj čmo, ljubezen je slepa.

Skratka, sedaj menda nista za skupaj…KAko vem?? Ker on, dec, men najeda z kako “glupo babo” se je oženil, kako nima pojma (pa ma ona menda dosti višjo izobrazbo), kako ni nobenga reda v fletu….skratka dizaster.

In ona….prjokala k moji ženi kako jo on menda vara, kako je glup in ne zna ničesar naredit…da se bo fentala..in take in podobne štorije. Skratka-dizaster v odnosu! HVALA BOGU da nimata otrok!!!

Nama ni da bi poslušala te grde “zgodbice” ki jih kot vulkan bruhata en na drugega…še celo več, mam občutek, da je tista mirnost v najinem odnosu malo zaplapolala ob tej nesrečni situaciji.

Najraj jih bi odpikal, in naj se med sabo zmenta, in ne da sva midva strelovod vseh njunih obtoževanj…

Kaj narediti da bo koza cela in volk sit??

Verjamem, da je tudi v vajinem odnosu “zaplapolalo”, ker ti “držiš” z njim, žena pa z njo.
Najbrž pa sta onadva oba kriva, da se njuna veza razpada, zato vidva z ženo raje pazita, da ne bosta njunih problemov prenesla na vajin zakon.
Najbolje, da se oba distancirata od onih dveh…. Če niste prijatelji, to ne bi smel biti problem.

Absolutno NE držim z njim-sem mu tud povedal!! Ženi tudi!! Mu ne dajem potuhe in ga ne zagovarjam….

GA tud nisem vprašal, če ga je res namočil u drugi…kaj ma to mene za brigat. MA mi ni lahko se distancirat..

…čeprav sta to sranje sama zakuhala.

Kot prvo ne postavi se na nobeno stran, če bodo konflikti preveč eskalirali se raje umaknita stran, ko bosta umešana bo hudič. Imam takega kolega in kolegico, super sta furala dokler je delala v domačem podjetju, ko je menjala službo, nekaj še doštudirala, jasno je vse on častil, si je omislila konja , govorila je samo pe o konjušarju, desc se je nazaj potegnil , ni rovaril, kar pa jo je samo še podžgalo, sterala ga je na kavč v dnevno, postavila na stranski tir, nekaj časa sem gledal, ko pa je prišlo preko roba sem tipa začel jemat za vikende s klapo na morje, ne moreš verjet tip kateri je bil prej povsem zamorjen je oživel, seveda pa to njej spet ni bilo prav, ona je rabila povoženega fukotočnega desca, vračali pa smo ji v nedeljah zvečer tipa kateri je pil z nami, pa čeprav ne pije, delal kot žival na gradbišču, skratka spet je oživel..

Predlagati obisk družinskega terapevta.

Mah, veš kako, jaz sem realna oseba, mož tudi, oba imava tudi socialni čut, sva empatična, pomagava, a ostajava realna in tudi najin pogovor z ljudmi temelji na realosti, pri meni tudi na humorju.
Teh prijateljev ne bi odpikala, zakaj le, saj nista slaba človeka samo zato, ker se med seboj ne razumeta. Bi se pa z njima pogovarjala realno. Mož bi sicerbolj poslušal in kimal in dodal kakšno realno pripombo, jaz bi verjetno to bodočo bivšo ženo malo bolj prizemljila, bi se pa za sprostitev tudi kaj pohecala, da jo nasmejim.

Tujih problemov ne vlečem nase, imam svojih dovolj in v moji glavi ni prostora za zmedo s tujimi problemi.
Midva z možem se pa tud ne bi razhajala zaradi tujih težav. Sva šla skozi podobno situacijo, le da je šlo za najboljša prijatelja še od mladosti, pa na naju to ni vplivalo.

kolegica če tole bereš vedi da si še vedno kolegica , ampak tako se z descam ne dela, še dva tedna pa začnemo sezono, potem bo mir čez vikende…

V stiski sta, ti pa dajes v taki situaciji sebe v ospredje?
Ne zameri jim, prisluhni, morda jima bo lazje ko se izkasljata.
To je velika bolecina.

Saj ni problem v tem, če ga je on namočil, tudi če ga je, je mogoče posredni krivec za njegovo nezvestobo njegova ženska, sploh če je res neka lena, zanikrna baba….

Problem je v tem, da če se vidva z ženo ne bosta distancirala, bosta kmalu padla v njuno zgodbo…. sploh žena, ki se ji tista ženska najbrž smili…..

Za razliko od vaše situacije, se je pri nas tako zgodilo s kar dobrima prijateljema, pa sva vseeno postopala kar odločno – razložila sva jima, da sta nama oba prijatelja, in da nama je hudo, ko morava z ene ali druge strani poslušati take in drugačne obtožbe in žaljivke, da se ne misliva postavljati na nobeno stran, in da če jima je kaj do tega, da ostanemo prijatelji, naj spremenita način.
Nič ni narobe (celo nasprotno), če se nekdo v stiski in bolečini obrne na prijatelja, ampak naj bo skoncentriran na svoja čustva, ne pa na pljuvanje in bruhanje po drugem, da sicer razumeva jezo in razočaranje, ampak da žaljenje ni konstruktivno, saj ničesar ne reši in izboljša, prej obratno.
Zanimivo, da sta se na začetku oba distancirala od naju, kasneje pa sta oba cenila najino potezo.

Napisal si, da niste tako dobri frendi, da bi sli na kosilo.

Je cudno, da sta se una dva sploh obrnila na vaju.

Kaj prevec casa jima ne bi namenjala. Vsak ‘svojemu’ pove, da to temo ne zelita vec poslusati. Ce bo drug par to uposteval sta vidva clear. Ob vsakem namigu na to temo pa cloveka kar poklopit: ne zelim slisat.

V kolikor vajine zelje ne upostevata pa se nehaja ukvarjati z njima.
Enostavno ne dvigneta vec telefona. Ce se srecate nimata casa. Bo drug par dojel.

Ce s clovekom nisem v tesnem prijateljstvu mu ne polagam racunov zakaj nimam casa zanj.

Men ne gre u glavo, kako se z tako ihto obkladata en drugega….no on njo kr dobro popljuva. Mislim da bom postavil nas na prvo mesto, bodoča “utopljenca” pa, če nočeta pomoči da ne bi dokonca potonila, nej potoneta sama…