Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek muslimansko zavzetje vatikana

muslimansko zavzetje vatikana

LJUBLJANA – Na praznik lurške Matere Božje, 11. februarja, samonapovedani odstop papeža Benedikta XVI. še vedno preseneča in vznemirja. V bavarskem Marktlu ob Innu 16. aprila 1927 rojeni Joseph Ratzinger je minuli ponedeljek med dopoldanskim konzistorijem za svetnike šokiral zbrane kardinale in nato še ves svet, ko je dejal, da se umika zaradi starosti, saj čuti, da mu pojemajo telesne in duševne moči.

Strela v kupolo

Na vprašanje, kako so zbrani na konzistoriju doživeli papeževe besede, je dekan kardinalskega zbora Angelo Sodana povedal, da je ganljivo sporočilo svetega očeta v dvorani odmevalo kot strela z jasnega. Še isti večer pa je malo pred 18. uro udarila strela v vrh kupole bazilike sv. Petra. Golo naključje ali pomenljivo znamenje, to je zdaj vprašanje. Tem bolj ker je kardinal Franc Rode po konzistoriju izjavil, da je bila napoved odstopa za okoli 60 zbranih kardinalov popolno presenečenje razen za dva – državnega tajnika Tarcisia Bertoneja in Angela Sodano. Pa prav Sodano, ki je sam govoril o presenečenju, podobnem streli z jasnega! Ah, saj ne bi bilo prvič, da našemu Rodetu uide (pre)hitra izjava – če ne bi izrecno poudaril: »Kardinal Sodano je izvedel za odločitev svetega očeta v petek, 8. februarja.« Za Rodeta slej ko prej velja, da se poznavalsko suče po kuloarjih …

Brskajoči za ozadji iščejo globlje razloge odstopa

Morda je Benedikt XVI. z njim med drugim želel preprečiti, da bi njegovega naslednika izbirali podobno, kot so njega. Med dolgotrajnim odhajanjem papeža Janeza Pavla II. so se kardinali, ne brez podpore Opusa Dei, usklajevali o nasledniku. Zakaj pa, menite, so potem na konklavu tako izjemno hitro izbrali Josepha Ratzingerja? Spet bo konklave: kardinali, mlajši od 80 let, bodo izvolili 266. papeža. Ko papeža ni, je največja vatikanska avtoriteta kardinal kamerlengo, zdaj je to vatikanski državni sekretar Tarcisio Bertone, najodgovornejši za vodenje poslov in za organiziranje konklava. Kamerlengov namestnik je Pier Luigi Celata. Konklave naj se ne bi začel prej kot 15 dni in ne pozneje kot 20 dni po izpraznitvi Petrovega sedeža.

Naslednji bo zadnji?

Po prerokbi irskega nadškofa sv. Malahije (1094–1148) bo za Benediktom XVI. samo še en papež. Zadnji. Prerokovano mu je, da se mu bo papeževanje izteklo z uničenjem Rima: »Med ogromnim preganjanjem bo na prestol Svete rimske cerkve sedel Peter Rimljan, svojo čredo bo pasel skozi mnoge žrtve, potem bo mesto sedmih gričev uničeno, strašni Sodnik pa bo sodil svojemu narodu. Konec.« Nekateri razlagalci vidijo ne le konec Rima, ampak vsega sveta, ki ga uničijo svetopisemski jezdeci apokalipse.

Blaženi Janez Pavel II. je po Malahiju označen kot »sprememba Sonca«

Resnično se je rodil in bil pokopan na dneva sončnega mrka. Medtem ko je Benedikta XVI. označil za »oljčno slavo« – oljčna vejica pa simbolizira sv. Benedikta, po katerem je Joseph Ratzinger povzel svoje papeško ime. Med 15. in 19. marcem, morda že nekaj dni prej, naj bi 117 volilnih kardinalov zaklenili v Sikstinsko kapelo, ker bodo v popolni izolaciji pred zunanjim svetom glasovali vsako dopoldne in popoldne. Načeloma lahko postane papež vsak moški katoličan, a že dolgo je tako, da kardinali papeža izberejo le izmed sebe. Kandidat, ki prejme dve tretjini glasov, mora dekanu kardinalskega zbora potrditi, da sprejme papeško službo. Potem ljudstvu sporočijo znameniti »imamo papeža« z belim dimom iz dimnička Sikstinske kapele in donenjem zvonov Petrove bazilike.

Duhovne vaje in slovo

Sinoči, potem ko je kot običajno v nedeljo opoldne molil angelovo češčenje, je papež Benedikt XVI. začel postne duhovne vaje. Za ta teden je odpovedal vse dejavnosti, vključno s sredino splošno avdienco. Duhovne vaje bo sklenil v soboto, 23. februarja, dopoldne s priložnostnim nagovorom. Zatem bo opravil nekaj srečanj, tudi z italijanskim predsednikom Giorgiem Napolitanom. V nedeljo, 24. februarja, bo skupaj z verniki na Trgu sv. Petra še zadnjič molil angelovo češčenje. V ponedeljek se bo posamezno srečal z nekaj kardinali. V sredo, 27. februarja, bo vernike še zadnjič nagovoril med splošno avdienco na Trgu sv. Petra. V četrtek, 28. februarja, ga bodo ob 11. uri pozdravili kardinali in se tudi osebno poslovili od njega. V Castel Gandolfo bo odšel v četrtek, 28. februarja, ob 17. uri. Uradno bo Petrov sedež izpraznjen od 20. ure, odtlej so odpovedane vse papeške obveznosti. Iz Castel Gandolfa naj bi se Joseph Ratzinger okoli 1. maja umaknil v vatikanski samostan, kjer mu, kot je povedal njegov 89-letni brat Georg Ratzinger, že opremljajo apartma s pohištvom, med katerim je tudi manjša delovna miza. Georg je povedal še, da ob tem upa, da bosta z bratom v prihodnje našla kaj več časa drug za drugega, za pogovore.

Prvi Afričan?

Kot kardinala z veliko možnostjo, da postane novi papež, omenjajo 64-letnega Ganca Petra Turksona. Naslediti Benedikta XVI. bo vsakomur težko, se je odzval: »V Evropi so cerkve vse bolj prazne, in čeprav število vernikov v Latinski Ameriki, Afriki in Aziji raste, bo v prihodnje težko ohraniti to številčnost.« Meni tudi, da bo moral Vatikan nekaj storiti za svoj ugled, ki so ga v zadnjem desetletju načeli številni škandali. Kot papeške kandidate omenjajo še kardinale Angela Scolo, Marca Quelleta (prefekta naslednika Franca Rodeta!), Leonarda Sandrija, Pétra Erdöja, Angela Bagnasca, Odila Pedra Schererja, Gianfranca Ravasija, Roberta Saraha, Timothyja Dolana in Luisa Antonia Tagleja. A kot je znano, še noben favorit pred konklavom ni iz njega izšel kot papež. Izjema je bil le Joseph Ratzinger.

Papež je ob svoji 2. obletnici papeževanja dejal, da ne bo več dolgo papež: “Imam občutek, da bo moj pontifikat kratek: morda štiri ali pet let,” je dejal. Dokler je še na položaju, pa naj bi se Cerkev osredotočila na eno: na usmiljenje.

»Dragi bratje in sestre, pogosto sem razmišljal, kako lahko Cerkev bolj jasno pokaže svoje poslanstvo, da je priča usmiljenja. To je namreč pot, ki se začne z duhovnim spreobrnjenjem. Moramo iti po tej poti. Zato sem se odločil napovedati izredni jubilej, katerega središče bo usmiljenje Boga. To bo Sveto leto Usmiljenja,« je nedavno dejal papež Frančišek v baziliki sv. Petra. T. i. jubilej usmiljenja naj bi obhajali med 8. decembrom 2015 in 20. novembrom 2016, sveto leto pa naj bi pomenilo novo etapo na poti Cerkve pri njenem poslanstvu. Hkrati gre pri tem tudi za “povabilo za nadaljevanje dela, ki se je pričelo na koncilu”. Pred natanko 50 leti se je namreč na 8. december zaključil drugi vatikanski cerkveni zbor (1962–1965), ki je prinesel temeljne reforme v katoliški Cerkvi. Frančišek naj bi želel Cerkev usmeriti na pot, da bo še bolj prepričljivo izpolnjevala svoje poslanstvo, za začetek pa naj bi bil najprej potreben duhovni preobrat. A njegove besede so prebudile vse privržence preroka Nostradamusa.

Zaradi papeževih besed sem zaskrbljen, saj se mi zdijo kot pretvorba Nostradamusovih napovedi, ki govori o moči in neverjetni žeji, ki obkroža papeža ‘prave vere’,” je za italijanski Huffington Post komentiral Renucio Boscolo, interpret Nostradamusa, numerolog in pisec publicističnih besedil. Kot zatrjuje Boscolo, Nostradamus postavlja tretjega papeža Frančiška kot nekoga, ki naj ‘prereže žico’. To pomeni predrznost in kaže na to, da papeževanje Frančiška, katerega pravo ime je Jorge Mario Bergoglio, ne bo enako pontifikatu nobenega izmed preteklih papežev in da bo njegov odhod izreden. “Ne smemo predvidevati, da bo njegov odhod nujno tragičen,” pojasnjuje Boscolo. “Lahko bi izbral kaj drugega, morda bo šlo za pretiravanje, zmagoslavje, morda reakcijo na nekaj. Njegov ‘konec’ ne bo v skladu z nobenim dosedanjim odhodom rimskokatoliškega papeža. Obstaja velika možnost, da bo moralo krščanstvo odigrati pomembno tekmo, ki jo je morda začel prav papež Frančišek, dokončati pa jo bodo morali njegovi nasledniki,” je še dejal. “V drugem delu Nostradamus govori o ‘religiji morij’ verjetno o krščanski veri, papežih, ki bodo slavili zmago po tem, ko se bodo soočili ‘sekto Kalifa’ (‘an du califat’, kot je zapisano v besedilih, torej naj bi šlo za leto Kalifata). Zmaga ‘vere morij’ je”, kot razlaga, “pravzaprav zmaga ženske, ki si bo izborila svoje pravo mesto v arabskem svetu.”

“Srednji vek bo dokončno izkoreninjen, ampak najprej se je treba odzvati in dati ‘prav’ zahodni etiki. Prerokbe je treba gledati z optimizmom: genij z zahoda se bo znal odzvati in zmaga je napovedana figuri Marije z zvezdami, zvezde pa so hkrati simbol Evropske unije, kjer je 12 zvezd, 12 zvezd pa simbolizira apokalipso,” je še pojasnil tolmač velikega Nostradamusa.

okrat je sveto leto naznanjeno 27. v zgodovini katoliške Cerkve. Med svetim letom so katoličani poklicani, naj poromajo v Rim ter v tamkajšnjih osrednjih cerkvah obhajajo bogoslužja in molijo. Cilj svetih let je okrepitev vere. Sveto leto je tradicionalno povezano tudi s posebnim popolnim odpustkom. Začne se z odprtjem svetih vrat v baziliki sv. Petra, kar po izročilu stori papež.

Prvo sveto leto je leta 1300 razglasil papež Bonifacij VIII. Od leta 1450 sveta leta v katoliški Cerkvi obhajamo vsakih 25 let. Katoliški običaj izhaja iz judovskega jubilejnega leta, ki ga po svetopisemskem pričevanju obhajajo vsakih 50 let. V tem letu naj bi bili odpuščeni vsi dolgovi in osvobojeni vsi zasužnjeni.

Papež Frančišek – zadnji papež?

Papež Frančišek je prvi jezuit na mestu papeža in prvi papež v 1.300 letih, ki ne prihaja iz Evrope. Bergoglia so označili za ‘črnega papeža’. Papež Frančišek naj bi bil sicer zadnji papež po napovedih Nostradamusa, preroka iz 16. stoletja, in St. Malachyja (Sveti Malahija) iz 12. stoletja poslednji papež. Sveti Malahija, za katerega nekateri trdijo, da gre njegovim prerokbam verjeti toliko kot jutranjemu horoskopu v reviji, je napovedal, da bo po njegovi smrti še 112 papežev, Benedikt XVI. pa je bil 111. Med vladavino 112. naj bi rimskokatoliška cerkev in Rim skupaj z Vatikanom doživeli uničenje, ljudi pa čaka zadnja sodba.

Napovedal je sicer, da bo zadnji papež Italijan, kar papež Frančišek ni (je Argentinec), a ima italijanske prednike. A da bo papež Frančišek zadnji papež, je napovedal tudi Nostradamus, ki je zapisal, da bo velika zvezda sedem dni gorela, tako jasno, kot bi goreli dve sonci. Veliki pes bo vso noč tulil, veliki papež pa bo zamenjal svoj teritorij. Nekateri kot drugo zvezdo napovedujejo svetli komet, morebitne povezave med prerokbami in dejanskimi dogodki pa v mnogih vzbujajo strah.
[/b]
Ko se je papež Benedikt XVI. poslovil z vrha Cerkva, je med poznavalci prerokb završalo. Starodavna prerokba irskega nadškofa svetega Malahija iz leta 1139 namreč pravi, da bo v zgodovini Cerkve le 112 papežev. Benedikt XVI. je bil 111.

Prerokba ponuja kratek opis 112 papežev, konča pa se z napovedjo sodnega dne. “Na čelu Cerkve bo sedel Peter Rimski, ki bo pasel ovce. Ko bo to končano, bo mesto sedmih gričev pokončano, strašni sodnik bo sodil svojemu ljudstvu. Konec,” piše.

Čeprav ima kardinal iz Gane Peter Turkson enako ime kot oseba omenjena v prerokbi, med kandidati za Benediktovega naslednika ni nobenega v Rimu rojenega kardinala.

Kot v večini teorij zarote je tudi v tej precej lukenj, meni James Weiss, profesor cerkvene zgodovine na bostonski univerzi.
Za začetek – nikjer ni originala prerokbe.

Malahijeva prerokba naj bi bila najdena in objavljena leta 1590 pri benediktincu Arnoldu de Wyonu. Pred tem ni omenjena nikjer. Malahija naj bi sicer umrl leta 1148.

Od 18. stoletja dalje med uglednimi cerkvenimi zgodovinarji velja teza, da je prerokba lažna.

“Med poletjem 1590 in jesenjo 1592 so bili izvoljeni štirje papeži. Dokumentirano je tudi močno rivalstvo med Španijo in Francijo za prevlado nad svetim sedežem, zaradi političnih razlogov,” razlaga Weiss.

Prerokba se je prikladno pojavila po smrti prvega od takrat na novo izvoljenih papežev. “Tekst prerokbe je napisan tako, da močno favorizira izvolitev točno določene osebe kot njegovega naslednika,” pravi Weiss.

Po Weissovem mnenju tako prerokba nima nobene teže, razume pa veliko zanimanje zanjo. “Ljudi konec sveta zanima, a najboljše, kar jim lahko rečem, je, da je naš čas na Zemlji v Božjih rokah. Vem pa, da številni s tem ne bodo zadovoljni,” še dodaja Weiss, ki je sicer po rodi Irec. “Prerokba se mi zdi zabavna zgodba, njena zanesljivost pa je na ravni jutranjega horoskopa,” zaključuje.

Zadnjih 10 papežev po Malahiju in osebe, ki so nato zares zasedle papeško mesto

1. Goreči ogenj – ignis ardens – Pij X., 1903–1914. Bil je znan po ognjevitem boju za duhovno obnovo in prilagoditev cerkve aktualnemu času. Besedna zveza goreč plamen se je pogosto pojavljala v njegovih biografijah.

2. Opustošena vera – religio depopulata – Benedikt XV., 1914–1922. V času Benedikta XV. je Rusija padla pod oblast boljševikov, ki so zatirali vero, v prvi svetovni vojni, ki je opustošila Evropo, pa je umrlo na milijone kristjanov.

3. Neomajna vera – fides intrepida – Pij XI., 1922–1939. Papež Pij XI. se je moral soočiti z močnim pritiskom fašistov v Italiji, zunaj države pa je bil preteča grožnja Hitler. Kljub kritiziranju komunizma in fašizma je obranil Vatikan.

4. Angelski pastir – pastor angelicus – Pij XII., 1939–1958. Velja za enega največjih papežev vseh časov, ki se je uprl silam komunizma in fašizma. Domnevno je prejemal božja sporočila, ki pa jih ni nikoli delil z javnostjo.

5. Duhovnik in mornar – pastor et nauta – Janez XXII., 1958–1963. Janez XXII. je bil pred imenovanjem patriarh Benetk.

6. Cvet cvetov – flos florum – Pavel VI., 1963–1978. Grb Pavla VI. ima tri lilije.

7. Polmesec – de medietate lunae – Janez Pavel I., 1978. Janez Pavel I. je Cerkvi vladal le 33 dni. Umrl je, ko je bila Luna v polmesecu.

8. Sončev mrk – de labore solis – Janez Pavel II.,1978–2005. Priljubljeni papež, ki je prepotoval svet, je bil rojen na dan sončevega mrka.

9. Slava olive – glorai olivae – Benedikt XVI., 2005–2013. Svetega Benedikta, katerega ime je ob imenovanju izbral Ratzinger, simbolizira oljčna vejica.

10. Peter Rimski – Peter Romanus –? 2013–?

Če verjamemo prerokbi iz 12. stoletja, bo naslednji poglavar Rimskokatoliške cerkve papež “oljka” in hkrati tretji papež pred sodnim dnem.

Na kaj se to nanaša, ni jasno, ena izmed hipotez pa pravi, da naj bi bila s tem mišljena barva njegove kože oziroma kraj rojstva.

Gre za pogostokrat navedeno prerokbo svetega Malahije, irskega nadškofa, ki so mu člani Cerkve priznali sposobnost videnja prihodnosti in ki so ga razglasili za svetnika že pred več kot osemsto leti.

Malahija je menda imel vizijo pred obiskom Rima okrog leta 1139. V njej je videl preostalih 112 papežev, ki jim bo sledil sodni dan, ko bo Bog – tako piše v Svetem pismu – na koncu časa ločil dobre od zlobnih. Naslednji papež bo po Malahijevem videnju 111. po vrsti, svetnik pa ga je v svojih spisih opisal kot “Slava oljki”.

Interpretacije prerokb so različne
Kot vsaka dobro napisana prerokba tudi ta pušča veliko prostora za interpretacijo. Naslednji papež bi lahko imel olivno barvo kože, kar namiguje na papeža iz Latinske Amerike, Afrike ali Sredozemlja. Papež bi lahko imel tudi judovske korenine, saj oljčna vejica kot biblijski simbol predstavlja ljudstvo Izraela.

Tolmači svetega Malahije že dolgo ugibajo, da bi lahko papež “oljka” prišel iz reda svetega Benedikta, veje redovnikov, znane kot oljkarji. Vendar je edini kardinal, ki prihaja iz veje benediktincev, prestar, da bi postal papež, saj šteje že 93 let.

Kritiki: Prerokbe so krivoverstvo
Kritiki preroštva so te prerokbe zavrnili kot krivoverstvo, saj trdijo, da so te bile potvorjene v 16. stoletju med volitvami za papeža, in sicer kot reklama za enega od kardinalov. Tisti, ki mu verjamejo, poudarjajo podobnosti med prerokbami in papeži, ki so bili izvoljeni do zdaj.

Malahija o papežu Janezu Pavlu II.
Papež Janez Pavel II., 110. po vrsti od Malahijeve prerokbe, je v prerokbi opisan kot “de labore solis” oziroma “od sončevega dela”.

Janez Pavel II. je bil rojen 18. maja 1920, na dan sončnega mrka. Pokopan je bil 8. aprila 2005, na dan delnega mrka, vidnega v Ameriki. Drugo prerokbo, v kateri je opisan papež Janez Pavel II., razlagajo manj dobesedno in trdijo, da se nanaša na papeževo domovino Poljsko, ki leži na vzhodu Evrope, kjer sonce v Evropi vzhaja.

In o Janezu Pavlu I.
Papež Janez Pavel I., 109. papež na seznamu, je v prerokbi opisan kot “de medietate lunae” ali “polovica meseca”. To bi se lahko nanašalo na njegov pontifikat, ki je trajal malce več kot en mesec, od enega prvega krajca do drugega.

Malahija o zadnjem papežu in koncu sveta
Bolj resne so Malahijeve prerokbe, ki omenjajo zadnjega papeža na seznamu, to je “Petrusa Romanusa” oziroma Petra Rimljana, in uničenje mesta, ki leži na sedmih gričih – to je Rima. V času zadnjega pregona Rimskokatoliške cerkve bo vladal Peter Rimljan, ki bo vodil vernike skozi mnoge preizkušnje. Na koncu bo mesto na sedmih gričih uničeno in najvišji sodnik bo sodil svojemu ljudstvu, je opozoril svetnik.

Presenečenjem s strani papeža Frančiška ni videti konca. Papež si namreč na vse kriplje že ves svoj pontifikat prizadeva, da bi nekako reformiral Katoliško Cerkev. Očitno mu to tudi uspeva.
Noben papež do sedaj med svetno populacijo ni žel takšnih slavospevov kot jih ravno sedanji papež. Skoraj ne slišimo mainstream medijev, ki bi ga kritizirali. Še več, ti mediji, ki so v preteklosti brutalno obračunavali z obema njegovima predhodnikoma, o sedanjem papežu pišejo z veliko mero naklonjenosti. Le redki mediji si upajo napisati tudi kakšen kritičen prispevek. Prav tako s kritiko molči večina kardinalov, škofov in duhovnikov. Če hočeš slišati kaj kritičnega z njihove strani, si moraš najprej do njih pridobiti neizmerno mero zaupanja, sicer ne izrečejo ničesar. Strah pred trdo roko papeža Frančiška je prevelik, saj če si do njega kritičen, lahko pride do dekreta, s katerim se opravi tvoja zamenjava, kot se je pred časom zgodilo trem odličnim teologom na Kongregaciji za nauk vere. Ko je takrat tedanji prefekt kongregacije od papeža zahteval pojasnila, pa mu je ta oholo odgovoril, da je on papež in da za svoje odločitve ne potrebuje nikakršnih pojasnil, kar sicer po kanonskopravnem vidiku drži, vseeno pa njegov odgovor kaže na nekaj bolj zloveščega, ki tiči v ozadju. Tako je tudi znani avstrijski filozof, Josef Seifert pred kratkim izgubil službo na Mednarodni akademiji za filozofijo v Grenadi, ker je glede papeževe apostolske spodbude Amoris Laetitia kritično dejal, da je to teološka atomska bomba, ki samo čaka, kdaj bo eksplodirala in uničila celotno katoliško moralko. V tej luči se zdi sumljiva tudi smrt kar dveh kardinalov, ki sta bila v ekipi štirih, ki so v prvi polovici leta v zvezi z omenjeno apostolsko spodbudo na papeža naslovili t.i. vprašanja »dubia«. Strah v zvezi s stalinistično roko papeža Frančiška je torej povsem upravičen, saj nikoli ne veš, kaj se ti bo zgodilo, če nanj nasloviš (utemeljeno) kritiko. Z nekaj teološkimi in birokratskimi problemi zaradi kritike papeža sem se v preteklosti srečal tudi sam, zato kot avtor teh vrstic vem, kaj govorim.
V teh dneh pa je papež znova presenetil. Izdal je motu proprio, s katerim ukinja dosedanji Papeški inštitut Janeza Pavla II. za študije o zakonu in družini in ustanavlja nov Papeški teološki inštitut Janeza Pavla II. za znanosti o zakonu in družini, ki bo povezan s papeško lateransko univerzo. To utemeljuje s potrebo po novih odgovorih na nove pastoralne izzive v zvezi z zakonom in družino, ki jih je pokazala znamenita sinoda o družini, ki je potekala v letih 2014 in 2015 in katere rezultat je prav sporna apostolska spodbuda Amoris Laetitia. Spomnimo, da papež v omenjeni spodbudi v osmem poglavju popolnoma relativizira obče veljavne moralne norme, ki jih je kot takšne v okrožnici Veritatis splendor učil njegov predhodnik sv. Janez Pavel II. Zanimivo je, da je v svojem zadnjem eseju ob petindvajsetletnici izzida omenjene okrožnice, filadelfijski nadškof, kardinal Chaput opozoril prav na dejstvo obče veljavnih moralnih norm, o katerih je govoril Janez Pavel II, s čimer je pokopal upe teologov, ki si katoliško moralko razlagajo bolj fleksibilno.
A zdi se, da temu ni tako, saj papež Frančišek v svoji apostolski spodbudi uči ravno obratno, namreč, da je potrebno moralne norme presojati na posameznih primerih. Tako bi, v nasprotju z učenjem papeža Janeza Pavla II, s takšno metodo lahko prišli do upravičljivih razlogov, da se npr. obhajilo podeljuje tudi ločenim in ponovno poročenim parom, ki imajo ob obstoječem zakonu še vedno veljaven prvi zakon, ali poenostavljeno povedano, obhajilo bi po presoji posamičnega primera, lahko prejeli tudi tisti, ki živijo v smrtnem grehu prešuštva. Zdi se, da je agenda, ki so jo znotraj Katoliške Cerkve že dlje časa zagovarjali liberalno usmerjeni kardinali na čelu s kardinalom Walterjem Kasperjem, s papežem Frančiškom dobila nov zagon in se uspela vriniti v uradne dokumente Cerkve kar mimo intervencije cerkvenega učiteljstva, kakor je v uvodu Amoris Laetitia jasno namignil papež Frančišek. Zdi se, da je t.i. St. Galenska skupina kardinalov, v kateri mrgoli zagovornikov zelo fleksibilne moralke do homoseksualnosti, družine, zakona, splava (nemški upokojeni kardinal Lehmann npr. zagovarja uporabo t.i. jutranje tablete v primeru posilstva), v Jorgeju Bergogliu, za katerega so pred konklavami lobirali že leta 2005, dobili svojega zaveznika. Skrb zbujajoče je tudi dejstvo, da je papež Frančišek kot svetovalca za medije v vatikansko kurijo postavil ameriškega jezuita Jamesa Martina, ki širšo katoliško javnost razburja z idejo, da bi homoseksualce, ki so spolno aktivni, pripustili k obhajanju zakramentov.
Omenjeni novi papeški inštitut, kakor razlaga papež Frančišek, naj bi torej bolje odgovoril na nove pastoralne potrebe sedanjega časa s tem, ko naj bi skrbel za implementacijo naukov iz njegove apostolske spodbude v prakso Cerkve. Glede na do sedaj znano pa smo lahko močno zaskrbljeni, saj smo očitno prvič v zgodovini Cerkve priča marksistični objektivizaciji subjektivitete, ali rečeno drugače, pripravljanju zunanjega terena za uveljavitev notranjih (deviantnih) želja določene (liberalne) skupine teologov, pa če tudi za ceno spodkopavanja dosedanjega nauka Cerkve, česar si niso dovolili niti tako liberalni duhovi Cerkve kot so bili npr. renesančni papeži z Borgio na čelu. Legitimno se torej lahko na tem mestu vprašamo: mar Vatikan počasi preko poskusa uveljavljanja moralnega relativizma na področju zakonskih zvez in družine prevzema LGBT agendo? Zdi se, da je temu tako.
Pozoren bralec Frančiškove apostolske spodbude Amoris Laetita bo ugotovil, da se papež niti v enem delu ne sklicuje na okrožnico papeža Janeza Pavla II Veritatis splendor. Upam si trditi, da to ni naključje, temveč namerna »pozaba« tega pomembnega dokumenta, ki razkriva bedo sedanje liberalne teologije. To je jasno nakazal tudi nadškof Chaput v zaključku svojega eseja, kjer je zapisal, da sijaja resnice (veritatis splendor pomeni prav to) ne moremo skriti in da se ga bomo spominjali še dolgo po tem, ko bodo mnoga dela papežev in politikov že zdavnaj pozabljena. In to preprosto zato, ker dokument govori to in samo to, kar dejansko je resnica. Naj zaključim s tem, da kljub skrb vzbujajočem stanju, prav zaradi Chaputovih besed ne smemo vreči puške v koruzo in se predati apatiji ali celo obupu, kajti, kakor je v nagovoru novo nastalim kardinalom po zadnjem konzistoriju dejal zaslužni papež Benedikt XVI, s čimer je posredno tudi dal vedeti, da je dodobra seznanjen s krizno situacijo, v kateri se nahaja Cerkev, namreč, da na koncu vedno zmago slavi Bog. (ali ALLAH)
povzetek
Tudi Baba Vanga je povedala, da bodo muslimani zavzeli Vatikan. Pa dobro, Putin nas bo sprejel v Sibirjo, če bomo sprejeli edino pravo krščanstvo. Ne pa pedofilski skorumpirani …

Jasnovidka Baba Vanga, rojena v Bolgariji, je umrla leta 1996 v starosti 85 let. Znana je bila kot “Nostradamus z Balkana”, saj naj bi bile njene napovedi točne kar v 85 odstotkih. Izmed stotine napovedi, ki jih je Baba Vanga oznanila skozi 50-letno kariero jasnovidke, se jih je velik delež nanašalo na kulturne, klimatske ali druge nesreče. Med drugim je opozorila na topljenje polarnega ledu in višanje temperatur morja sredi petdesetih let prejšnjega stoletja – torej desetletja pred tem, ko je bilo prvič omenjeno globalno segrevanje.

Velika muslimanska vojna
Za leto, ki prihaja, je Vangina največja preokupacija “velika muslimanska vojna”, ki straši oboje – tiste, ki verjamejo njej, in tudi tiste, ki verjamejo teorijam zarote. To je povezano predvsem z nedavnimi dogodki, zaradi katerih se ves zahodni svet trudi zadržati izbruhe samooklicane Islamske države in njenih pripadnikov. Prerokbe opozarjajo pred invazijo muslimanskih ekstremistov v Evropo.

Predvidela je, da se bo konflikt pričel z arabsko pomladjo 2010, odvijal pa se bo v Siriji, kjer “bodo muslimani uporabili kemično orožje proti Evropejcem”. Njena prerokba pravi, da se bodo konflikti nadaljevali do vzpostavitve kalifata v Evropi do leta 2043 z Rimom kot epicentrom. Vanga napoveduje, da bo Evropa, kot jo poznamo, “prenehala obstajati”, in da ji sledi postopna eliminacija evropskega prebivalstva, kar naj bi pustilo “kontinent skoraj prazen” – kot nekakšno “puščavo brez vsakega življenja”.
Morda se njene napovedi slišijo dramatične, vendar moramo ob tem vzeti v obzir tudi vse dogodke preteklih let, ki jasno nakazujejo razvoj in moč ISIS, ki na ozemlju Sirije ter drugih držav arabskega polotoka mesta in pokrajine takorekoč izravna z zemljo. Tudi vdor muslimanov v Evropo, kot ga je označila Baba Vanga, se je začel odvijati že letos s terorističnimi napadi meseca novembra v Parizu. ISIS nadaljuje s svojimi pohodi po arabskem polotoku, vse več pa je tudi indicev, da so se njihovi bojevniki uspešno infiltrirali tudi v Evropo.

Baba Vanga (31. januar 1911 –11. avgust 1996) je rojena Vangelija Pandeva Dimitrova v Strumici, majhni vasi Jugoslavije, ki je takrat spadala še pod Otomanski imperij. Po legendi je bila običajno dekle do njenega dvanajstega leta, ko je med hudo nevihto nenavadno izgubila vid. Nekaj dni po nevihti je bila v zelo slabem stanju, saj je imela oči močno poškodovane. Ker je bila preveč revna, da bi si privoščila zdravniško oskrbo, se je morala sama navaditi na življenje v temi. Kmalu po tem naj bi imela prve vizije, s katerimi bi lahko pomagala ljudem in predvidela prihodnost.

S svojim prerokovanjem prihodnosti je kmalu prepričala tudi ostale, zato je na tistem območju kmalu postala zelo znana. Njene vizije prihodnosti so bile tako natančne, da je postala jasnovidka za bogate in vplivne ljudi iz cele države in tudi drugod. Kasneje je služila vodjem bolgarske komunistične partije kot njihova svetovalka. Bila je pod konstantnim nadzorom partije in oblasti, saj so se z njo srečevali številni tuji politiki in poslovneži iz vsega sveta.

O njej je bil posnet tudi dokumentarec z naslovom Vanga – vidni in nevidni svet. Leta 1977 pa je bil o njej posnet tudi bolgarski film Fenomenat. V letu 2013 pa so Rusi o Vangi snemali biografsko serijo, sestavljeno iz 12 delov.

Prerokbe Babe Vange, ki so se uresničile
Prerokba iz leta 1950: globalno segrevanje
“Mrzle pokrajine bodo postale tople in vulkani se bodo zbudili. Vse se bo stopilo kot led.”
Prerokba iz leta 1950: tsunami v 2004
“Velik val bo pokril veliko obalo z mesti in ljudmi in vse bo izginilo pod vodo.”

Prerokba iz leta 1980: potop ruske jedrske podmornice Kursk v letu 2000
“Videla sem posadko, ki je umirala grozne smrti nekaj dni med tem, ko so jih mednarodne skupine reševalcev poskušale rešiti iz globin oceana. Na prelomu tisočletja v avgustu 1999 ali 2000 bo Kursk pokrit z vodo in ves svet bo jokal za tem.”

Prerokba iz 1989: 11. september 2001, teroristični napad na dvojčka v New Yorku.
“Groza, groza. Ameriška brata bosta padla po tem, ko ju napadejo jeklene ptice. Volkovi bodo tulili v grmovju (grmovje = bush – naj bi se nanašalo na takratnega predsednika ZDA G. Busha) in nedolžna kri bo tekla.”

Vangine največje napovedi od 2016 naprej
2016: Muslimani bodo vdrli v Evropo, ki bo prenehala obstajati takšna, kot jo poznamo. Uničenje, ki bo sledilo, bo trajalo leta, kar bo počasi zmanjševalo evropsko populacijo in kontinent puščalo skoraj prazen.
2023: Orbita Zemlje se bo spremenila.
2025: Populacija Evrope bo dosegla skoraj ničlo.
2028: Človeštvo bo letelo na Venero v upanju, da najde nove vire energije.
2033: Gladina oceanov se bo dvignila zaradi taljenja polarnega ledu.
2043: Evropska preobrazba v islamski kalifat je zaključena. Rim je izbran za prestolnico. Ekonomija tega dela sveta je vodena po muslimanskih pravilih.
2066: ZDA bo z namenom zavzetja Rima in vrnitev krščanstva nazaj v Evropo prvič uporabila klimatsko orožje.
2076: Komunizem se bo vrnil v Evropo.
2084: Narava bo prerojena.
2100: Sonce, ki ga je naredil človek, razsvetljuje temno stran planeta (opomba: to je v teku že od leta 2008 – znanstveniki delajo na tem, da bi ustvarili umetno sonce z uporabo tehnologije jedrske fuzije).
2130: S pomočjo nezemljanov bo civilizacija znala živeti pod vodo.
2170: Velika globalna suša.
2187: Uspešno bosta zaustavljena dva velika izbruha vulkanov.
2201: Sončevi termo-nuklearni procesi se upočasnijo, zato na Zemlji pade temperatura.
2262: Planeti bodo počasi spreminjali orbite, Mars bo ogrožal velik komet.
2354: Nesreča na umetnem soncu bo povzročila še več suše.
2480: Dve umetni sonci bosta trčili in pustili Zemljo v temi.
3005: Vojna na Marsu bo spremenila smer gibanja planeta.
3010: Komet bo zadel Luno, Zemlja bo obdana z obročem skal in pepela.
3797: Do tega časa bo vse na Zemlji umrlo. Kakorkoli – človeška civilizacija bo dovolj napredna, da se premakne v novo ozvezdje.

A. D.
Vse bo padlo. Konec se bo začel v Siriji. Pa ne bo več RKC. Nič hudega, saj ostane pravoslavna cerkev, brez celibata, brez seksanja ministrantov, brez Vatikanske garede polne homoseksusalcev. Brez matere Tereze, ki ni hotela kupiti poceni analgetikov (opij, morfij, …) cenejši kot hruške jeseni.

Ajd, dajmo it tablete vzet, prosim?

A atentatvna Trumpa je kje zaveden?
Oz. kako ga zamenjajo?

nova
Uredništvo priporoča

Ja ta je zadnji papež. Ampak ta papež podpira muslimane, ki bodo zavzežli vatiukan on je TROJANSKI KONJ

Gospod župnik je rekel, da bomo muslimane spreobrnili v krščanstvo.

http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/66FB27D2506704B2C12581A3002A70B7?OpenDocument
To bo zadnji papež in zato mislim, da je čas, za prepis v pravoslavno cerkev in prošnjo Putinu za parcelo v Sibiriji.


nobena tableta ti ne bo pomagala, ko boš videl, da te je lastni papež prodal muslimanom. In še to, kar je napisala Irka Marija. No jaz v tisto Irsko skrpucalo ne verjamem. Verjamem pa da bo papež Fračišek zadnji papež, ker bodo Muslimani zavzeli Vatikan in tam postavili mošejo. Pa saj bodo imeli prav. Že zdavnaj je bilo napovedano, da bo tisto kar bo slabo padlo in se ne bo več pobralo. In RKC je slaba, pedofilska združba, ki je uvedla celibat za to, da bi dedovala za svojimi župniki.
Toda župnik mora imeti ženo in otroke, ker drugače ne razume osnov družinskih odnosov in seksa z ministranti. To pa ni v redu.

Ne maram muslimanov. Njihova vera je še bolj pravljična kot katoliška. Daj je mohamed letel s konjem.

http://svetkapitala.delo.si/aktualno/s-padcem-stevila-beguncev-tudi-manj-gradbenih-dovoljenj-v-nemciji-3456
Ti bi za gospodarsko rast prodali lastno mamo.

New Report

Close