snahina dolžnost do tašče
Na tem forumu sem o taščah prebrala že ogromno različnih debat. Nekatere tašče so vsiljive, druge nesramne, če že ne žleht, tretje spretne manipulatorke, četrte čisto nezainteresirane, pete najboljše snahine prijateljice, šeste že kar nadomestne snahine matere itd. itd. In ko snaha pojamra čez taščo, se že vnaprej ve, kakšni bodo komentarji. Snahe bodo držale s snahami, tašče pa s taščami. V tem trenutku pa me znanima predvsem, kako folk gleda na argumentacije slednjih.
a) Tašča je mati zbranca. Brez nje izbranec ne bi bil to, kar je. / Moževa mati je ena sama.
b) Tudi ti boš enkrat tašča. Zdaj še ne razumeš, potem boš pa že videla.
c) Tašča je kot druga mati.
č) Tašča je osamljena, dala je življenje svojemu sinu, zdaj pa ga boš odpeljala od nje.
d) itd. oz. sami dodajte
_________________________
a)
Jaz mislim, da imamo v Sloveniji velik problem, ker si tašče lastijo svoje sinove. Menijo, da imajo doživljenjsko pravico do njihove neprestane fizične prisotnosti in njihove brezpogojne ljubezni. One bi morale biti na njihovem prvem mestu, četudi so bile slabe matere. Seveda to ne leti na vse tašče, da se razumemo! (Po mojem mnenju tašče z zdravim odnosom skorajda ne berejo takih tem, njihove snahe pa prav tako ne …)
Če je tašča bila res dobra mati do svojega sina, to snaha, ki je normalna, ziher vidi. In zna to ceniti. Ni pa vsaka mati dobra mati. NJen sin ni rastel v zaprtem prostoru z njo, izoliran od drugih ljudi. Vzgoja je vsepovsod, tašča je morda v ključnih trenutkih celo odpovedala in je moral sin njeno nadomestilo iskati drugod. Sicer pa, od kje ta mit materinske ljubezni? Zakaj nihče ne govori, da ni vsaka skrb izkaz ljubezni, temveč v prvi vrsti taščin egoizem, ki svojemu odraslemu otroku ne pusti, da si ustvari svojo družino, mu ne da blagoslova, da ljubi tudi druge ljudi. Taščin egoizem, ker je v njeni glavi nezapisano pravilo, da ko rodiš človeka, ta ostane v večni lasti. Da te je ta človek že zaradi tega dolžan imeti brezpogojno rad. Da vaju je za vedno združil naravni zakon, za razliko od pravnega zakona z možem. Zato moraš ostati na prvem mestu, Ker si samo ti mati in imaš samo ti doživljenjsko pravico uživati sadove “materinstva”, ko si mu kuhala, prala in kupovala oblačila.
b) Moja tašča mi je rekla, da ji njena mati skoraj do 30. leta ni pustila nikamor. Če je pa šla, ni spala zaradi skrbi. Takrat se je to tašči zdelo zelo neumno in je zabičala svoji materi, da si je sama kriva, če ne spi. Zdaj jo končno razume. Presodite sami, če je to res pravo razsvetljenje.
c) Jaz imam svojo mater. Ne rabim druge.
č) Nihče noče nikogar stran odpeljati, logično pa je, da sin ne more biti večno privezan z materino popkovino. Ni zdravo, če nekdo nekoga duši. Pametna mati bo naredila za svojega otroka vse, da bo postal odrasel človek, ki bo zmožen funkcionirati v družbi samostojno. In bo vesela in ponosna, če si bo zmožen ustvaril svojo družino. Družina take tašče se bo tudi rada vračala k njej.
Sploh brat nisem šla… skratka, jaz imam zlato taščo. Najin odnos je super, saj vsa nesoglasja rešiva takoj na licu mesta in spat ne hodiva jezni druga na drugo. Živimo v skupni hiši, pazi mi otroka, jaz pospravljam in kuham v zameno. Stroške si delimo. Ne vtikamo se v življenja drugih in lepo vozimo. Pa je tako že več kot 10 let in jo imam rada. Predstavlja pomemben del mojega življenja, saj predstavlja mamo, kakršne nisem imela priložnosti imeti (sem iz psihično nasilne družine). Pri nas domujejo dober dan, adijo, prosim in hvala… in to nas povezuje. 🙂 čeprav smo vsi odrasli, še vedno Miklavž pušča bonbone za sabo za vse nas…
Jaz bivši tašči nisem dolžna prav ničesar, če smo že pri tem.
Sicer pa:
a) Je bila n1 vseh razlogov za vso sranje, tako da… Glede na to, da ima več otrok in se pri vsakem zakonu od njih isto ponovi…
b) Sem vd tašča, ne vem, kaj naj bi videla
c) Niti pod razno, pa če bo še milijon let živela. Še svojim otrokom nikoli ni bila, kako naj bi bila meni?
č) Ja, to je vsakemu posebej servirala in posledično delala in dela sranje
d) itd. oz. sami dodajte – ni kaj dodat. Pač je ostala sama, vsa začudena, seveda.
Ker imam spoštljiv odnos do vseh ljuditljudi tako do peka, mesarja, čistilke, zdravnice, učiteljice…..do tašče z njimi nimam nobenih problemov.
Jaz opažam, da mljajši nimajo spoštovanja do nikogar. Vse vejo, vse obvlafajo., v vrtcu učijo vzgojiteljice kako naj rihtajo njenega otroka, pri zdravniku postavljajo diagnozo, kaj šele potem delajo tašči oz kakšen odnos imajo do nje.
Skratka mladi so scrkljani svet se je vrtel samo okrog njih. Vsi vemo, da mame hodijo še na faks na govorilne ure, urejajo jim mesečne vozovnice, prijavljajo jih k zobarju……nihče pa jih ni naučil spoštovanja do drugih, strpnosti ter potrpežljivosti.
Ne razumem o kakšni dolžnosti govoriš. Snaha nima do tašče absolutno noobene dolžnosti. Poročena je z njenim sinom, to je vse. Ona je pač (slučajno) njegova mati. Edino on bi ev. lahko imel kakšno dolžnost do svoje matere.
Na hitro: s taščo sem se sorazmerno dobro razumela. Ni bilo nobene velike ljubezni z nobene strani. Videli sva se toliko, kolikor je bilo nujno.
Sedaj sem jaz tašča. Z zetom se razumem, kolikor se moram. Vidiva se toliko, kolikor je nujno.
Ne razumem o kakšni dolžnosti govoriš. Snaha nima do tašče absolutno noobene dolžnosti. Poročena je z njenim sinom, to je vse. Ona je pač (slučajno) njegova mati. Edino on bi ev. lahko imel kakšno dolžnost do svoje matere.
Na hitro: s taščo sem se sorazmerno dobro razumela. Ni bilo nobene velike ljubezni z nobene strani. Videli sva se toliko, kolikor je bilo nujno.
Sedaj sem jaz tašča. Z zetom se razumem, kolikor se moram. Vidiva se toliko, kolikor je nujno.
[/quote]
Kako žalostno zate, da razmišljaš tako in da se z zetom vidiš samo tok kolikor je nujno ….se pravi, da je vajin odnos zlagan in hladen.
Jaz imam svojo snaho ter zeta sicer še ne uradnega rada in ju spoštujem. Postala sta del naše družine in ni lebšega občutka ko te zet pokliče in vpraša če rabim kako pomoč ali, da se snaha ko gre iz službe oglasi za pet min pri meni in mi mimogrede prinese še kremšnito za katero ve, da jo obužujem.
Ne razumem o kakšni dolžnosti govoriš. Snaha nima do tašče absolutno noobene dolžnosti. Poročena je z njenim sinom, to je vse. Ona je pač (slučajno) njegova mati. Edino on bi ev. lahko imel kakšno dolžnost do svoje matere.
Na hitro: s taščo sem se sorazmerno dobro razumela. Ni bilo nobene velike ljubezni z nobene strani. Videli sva se toliko, kolikor je bilo nujno.
Sedaj sem jaz tašča. Z zetom se razumem, kolikor se moram. Vidiva se toliko, kolikor je nujno.
[/quote]
Kako žalostno zate, da razmišljaš tako in da se z zetom vidiš samo tok kolikor je nujno ….se pravi, da je vajin odnos zlagan in hladen.
Jaz imam svojo snaho ter zeta sicer še ne uradnega rada in ju spoštujem. Postala sta del naše družine in ni lebšega občutka ko te zet pokliče in vpraša če rabim kako pomoč ali, da se snaha ko gre iz službe oglasi za pet min pri meni in mi mimogrede prinese še kremšnito za katero ve, da jo obužujem.
[/quote]
Zakaj bi bil njun odnos zlagan? Saj se ne družita pretirano, razumeta se očitno ne prav dobro. Oba potrpita,se prilagodita na občasnih srečanjih. Tako sem razumela. Nič zlaganega. Prilagajanje v tem primeru ni nekaj zlaganega: oba imata eno osebo, ki jo imata rada. zaradi le-te se prilagajata.
Nisem dosti brala, ker se mi teh črev ne da brat. Kar se pa dolžnosti tiče: snaha nima do tašče nobene dolžnosti, tašča nima do snahe nobene dolžnosti,… Ja nekatere ženske (tiste, ki so se poročile samo da bi dobile otroke) so do teh otrok blazno posesivne. Snahe so za njih kradljivke otrok ipd. bedarije. Otroci niso vaša last in lahko delajo kar hočejo. Če se hočejo preselit na drug konec sveta, se pač bodo. Če se bodo, ne bodo poročili je zopet samo njihov problem. Ve mame tukaj nimate kaj za komentirat. Same ste si krive, ker ste se poročile samo zaradi tega.
Kako žalostno zate, da razmišljaš tako in da se z zetom vidiš samo tok kolikor je nujno ….se pravi, da je vajin odnos zlagan in hladen.
Jaz imam svojo snaho ter zeta sicer še ne uradnega rada in ju spoštujem. Postala sta del naše družine in ni lebšega občutka ko te zet pokliče in vpraša če rabim kako pomoč ali, da se snaha ko gre iz službe oglasi za pet min pri meni in mi mimogrede prinese še kremšnito za katero ve, da jo obužujem.
[/quote]
Zakaj bi bil njun odnos zlagan? Saj se ne družita pretirano, razumeta se očitno ne prav dobro. Oba potrpita,se prilagodita na občasnih srečanjih. Tako sem razumela. Nič zlaganega. Prilagajanje v tem primeru ni nekaj zlaganega: oba imata eno osebo, ki jo imata rada. zaradi le-te se prilagajata.
[/quote]
Dobro napisano.
Moja dolžnost do nje je, da razumem, da je mati mojega izbranca, da razumem njen položaj, da razumem njene potrebe, njena dolžnosti so podobne in lej ga vraga, nimam nobenih problemov z njo, no niti z drugimi ljudmi. Če bi vprašali ženo moževega brata, bi pa bila izpoved drugačna, no njej so večinoma vsi, ki jih sreča problematični, če ne drugo, ona točno ve, zakaj jo nekdo gleda in seveda kako jo gleda in kaj misli.
Kar se tiče dolžnosti. Tašče se na forumu v glavnem borijo s komentarji, da so snahe dolžne tašče sprejeti v svoj intimni prostor že zaradi tega, ker so matere njihovih možev.
Sicer pa sem vesela, da se med vami najdejo odnosi, ki so čisto v redu. 🙂 Samo jaz pač razmišljam o tem, ker je moja tašča zelo posesivna do svojega edinca in še samska je. Mene je sicer lepo sprejela, vendar vseeno pričakuje preveč od naju. Čeprav ima svoje stanovanje in midva nisva sposobna kupiti hiše, ona kar nekako pričakuje, da ji bova zgradila skupen dom. Ker je pač mati mojega moža. In so se ji zgodile vse sorte krivice s strani dveh možev, ki sta jo zapustila, zdaj misli, da ji bo sin nadomeščal to moško vlogo. Le da ona ni izbirala možev, ker bi bili po osebnosti kul, ampak samo za to, ker sta bila premožnejša in je pri njima iskala finančno varnost. Zdaj je pa razočarana in to stalno meče na svojega sina.
a) Tašča je mati zbranca. Brez nje izbranec ne bi bil to, kar je. / Moževa mati je ena sama.
Neumnost, ker faktor “mati” je le eden od faktorje, ponder pa varira od posameznika do posameznika. Pa četudi bi to bilo res, to še vedno ni argument za ljubezen, bližino, sprejemanje, podrejanje, uklanjanje in ostalo.
b) Tudi ti boš enkrat tašča. Zdaj še ne razumeš, potem boš pa že videla.
Še ena neumnost. Če živiš z zavedanje, zlahka uravnaš in spreminjaš samega sebe, svoja dejanja, svoja odzivanja, svoje percepcije. Bunkel pa pač ostane bunkel.
c) Tašča je kot druga mati.
Hahahahaha. Jaz sem odrasla, dozorela, si ustvarila svoje življenje, družino. In še svoje lastne mame že dolgo ne rabim več, kaj šele njegove.
č) Tašča je osamljena, dala je življenje svojemu sinu, zdaj pa ga boš odpeljala od nje.
Če tako meniš ti, mi dol visi, se mi pa smilijo vsi tvoji bližnji. Če tako meni ona, mi tudi dol visi, le da mi zna zaradi tega povzročat težave. Če tako meni moj (bodoči) mož, ga pa raje zapustim, ker vem, da bo ponder “mama” nosil v tej zvezi daleč preveliko težo.
d) itd. oz. sami dodajte
Dodat ni kaj, ker so to vsebine, ki se tičejo zgolj osebno vpletenih.
Moja tašča je sicer ženska, kot se šika. Živi prioritetno svoje življenje s svojim možem, ki jo čustveno, duševno in telesno očitno zadovoljuje. V vzgojo vnukov ne posega, kadar so pri njej na obisku, pa jaz ne posegam v njen odnos z njimi (četudi me marsikaj moti). Nisva prijateljici, niti želje po tem nimava, sva pa kot dva znanki, ki se dobro razumeta.