Pokojnik si je želel civilni pogreb, pokopali pa so ga cerkveno
To se je zgodilo v naši vasi. Sicer so to zaenkrat le govorice, ampak zanesljive! Umrl je namreč starejši moški, ki je imel slabo mnenje o Cerkvi, zato si je želel, da ga pokopljejo civilno. Bil je sicer alkoholik, ki je rad zahajal v bližnjo gostilno. Tam naj bi tudi govoril, da si želi civilnega pogreba, ko ga “pobere”. Njegovi sorodniki so verni, še zlasti njegova žena je zagreta vernica. Zakaj sorodniki niso spoštovali pokojnikove želje, lahko le ugibamo. Mogoče zaradi tega, ker so ostali sorodniki verni? Morda zaradi tega, kaj bodo govorili sovaščani? Kaj pa vem. To so le ugibanja. Se mi pa zdi skrajno nesramno, da sorodniki niso spoštovali pokojnikove želje.
Kaj vi porečete na to?
P. S. Prosim, vzdržite se komentatjev, da se me to ne tiče, ker se tega tudi zavedam, ampak dogodek pa vseeno lahko komentiramo. Mar ne?
Kakor koli bi domači naredili za nekoga ne bi bilo prav.
Morda je ta stric to trobil v gostilni pod gasom, doma pa se o smrti in pigrebu niso nikoli pogovarjali.
Domači so naredili kakor so čutili morda si je žena mislila, da bo z blagoslovom rešila njegovo pijansko dušo.
Lej moja tašča govori, da jo naj posujemo. Pa dvomim ko bo do tega prišlo, da si bomo upali to narediti. Kot prvo to počno samo na žalah in kot drugo nam je to še za enkrat zelo tuje. Kot tretje pa se bodo našlju ljudje in govorili a tud tok ni bila vredna, da bi ležala v domačem grobu itd……
Jaz sem tudi mnenja, da je potrebno spoštovati želje pokojnega, če ne gre to za res neke čudne želje oziroma kaprice. Težko je ugibati zakaj so se sorodniki tako odločili. Verjetno je posredi njihova vera in kaj bodo sosedi rekli, lahko tudi nevednost glede civilnega pogreba v eni majhni vasi.
Do sedaj sem bila vedno na cerkvenih pogrebih. Lansko leto pa je umrl prijatelj in je bil civilni pogreb. Priznam da sem se spraševala kako bo to zgledalo brez župnika, ampak moram povedat, da je bil tako lepo organiziran, še zdaj me obhajajo mravljinci. Po tistem je sin star 19 let izjavil, da če se mu karkoli zgodi, da želi tak pogreb. Moja tašča je zelo verna, mi smo tako tako (do birme smo vsi bili). V cerkev gremo samo za pogreb ali poroko in vem, da če bi se sinu kaj zgodilo (boženedaj) bi se bila pripravljena skregat s celim svetom, da bi izpolnila njegovo zadnjo željo kljub temu, da me verjetno tašča ki jo imam zelo rada več v življenju ne bi pogledala.
Mislim, da je prav, da se upošteva želje glede pogreba, če je le možno. Vem pa, da se je nekaterim težko potem soočiti z očitki glede župnika … čeprav ljudje take stvari hitro pozabijo. Nismo tako zanimivi, kot si radi domišljamo.
Lahko pa je tudi ta človek doma govoril nekaj drugega kot po gostilnah. Moj oče je od 2. svetovne vojne komunist in zdaj levičar, od leta 43 ni več šel v cerkev, zdaj pa mi je enkrat omenil, da bi imel župnika na pogrebu. S tem se bomo sicer dali v zobe, ha ha, ampak ko bo resen pogovor o tem in če bo ponovil, da je to njegova želja, upam, da bomo našli župnika, ki bo pripravljen njegovo grešno dušo pospremiti, kamorkoli jo bo že neslo, gor ali dol.
To ne drži, samo hinavski kristjani okoli začnejo lagati. To laganje je staro že stoletja in sestavni del krščanstva.Marsikdo noče maškar na pogrebu.
Jaz poznam vernika z verno ženo, ki je imel civilen pogreb.
Zato, ker se mu fržmaga cerkev kot institucija in ni hotel, da bi služila še z njegovo smrtjo. Verjamem, da zaradi tega sigurno NI šel v pekel. Imel je civilen pogreb, župnik je sicer prišel iz vljudnosti, morda je upal, da bo lahko kaj povedal (in dobil plačano dolžno tarifo), ni pa bil to cerkven pogreb.
Jaz nisem verna, osebno ne poznam nobenega župnika, da bi si želela, naj na mojem grobu spregovori besedo ali dve, zakaj bi si torej želela cerkven pogreb? Berilo iz svetega pisma pa lahko prebere kdor koli. Če bi si slučajno zaželela kakšen tekst iz svetega pisma, seveda.
Seveda ne, ker to povedo že prej. in osebno jih poznam cel kup in to celo živečih na vaseh, ne v mestih.
[/quote]
Prej dokler ga smrt resno ne potipa že res mogoče reče, da ne mara cerkvenega pogreba. Ko pa pride smrt zares blizu, potem se pa vsak čudežno spreobrne.
Seveda če ima čas. Če se ubije v avtu ali pride smrt na hitro, potem ne, kdor pa na smrtni postelji trpi, pa začne prosit Boga za pomoč.
Tudi zločinec Tito je na smrtni postelji molil in prosil Boga.