Ženske, bi ostale doma pri otrocih, če bi imele to možnost?

Jaz bi, takoj. Ne pa da zjutraj vstanem že ob 5-ih, da sem ob 7-ih v službi. Potem delam najmanj do 4-ih, potem se pa še eno uro vozim domov.
Mož ima tak urnik, da bog pomagaj, enkrat zjutraj, potem popoldne, pa deljeno,…

In razmišljam, da bi ostala doma, dokler otrok ne gre v srednjo šolo. Zjutraj bi v miru pozajtrkovali, nato bi ga peljala v šolo, postorila vse v hiši in okoli nje, šla bi v trgovino, skuhala kosilo, potem bi šla po otroka, z njim naredila vse za šolo, ga peljala na kakšno dejavnost,… Zvečer pa še moža pocrkljala.

Mož pa ni za to, pravi da rabimo nov avto (imamo dva avta stara 6 let), je fajn če si privoščimo lepe počitnice in kakšen izlet, da pač nismo tazadnji revčki. Jaz pa ne razmišljam tako materialistično, ne rabim novega avtomobila, fensi cunj, ne vam kakšnih potovanj. Tudi kredita nimamo nobenega in živimo v svoji hiši.

kako ve razmišljate, bi ostale doma?

LP, Nik@@

Jaz sem ostala doma, ko sta bila otroka majhna. Zdaj sem spet v službi. Mož zasluži dovolj za oba, ampak zdaj mi paše, da hodim vsak dan med ljudi.

Meni je bilo lepo, otrokoma tudi, mož pa je bil seveda tudi zadovoljen.

Jaz dem tako doma in ja je lepo a hkrati tudi ne. Vcasih bi pasalo it mal vec med ljudi, pa bolj si samostojna, svoji prohodki, pa ne da si ne moremmkupit kar si zmislim, pa neka varnost je co so 2 placi, lahko vec das na stran, da si kaj vec privoscis oz boa lazje pol otrokom pomagal… po drugibstrani pa je res, ni slabe vesti ce si doma ko jenotrok bolan, doma lahko vmiru naredis vse, vsem si pol na voljo, tudi za kaksno babico peljat kam, je lepo in ima svoje prednosti, mogoce pa se lahko zmenis za 4 urni delavnik ali pa iz hobija izi prihodke ustvaris …

Samo, če bi ves ta čas imela samostojen dohodek.
Recimo nepremičnino, ki bi jo oddajala, kakršenkoli denar, ki bi bil moj.
Pa tako službo, ker se ti petnajstletna pavza ne pozna.
Še raje bi pa bila doma pet, šest let (do šole) , potem bi pa delala vsaj 4 ure.

Na opcijo, da bi bila v celoti ekonomsko odvisna od nekoga pa ne pristajam.

Jaz sem tako doma, ok, imam firmo, s katero se ne trudim max, le toliko da zaslužim nekaj zase in svoj miniluksuz, sicer pa mož zelo dobro zasluži in tudi druge prihodke še imamo, do tega smo prišli postopoma čez vsa ta leta.
imam velik vrt in ogromno hišo pa psa, s tem imam kar nekaj dela, drugač pa mi kar nekaj časa ostane zase.

Najmlajši je zdaj v osmem razredu, itak je popolnoma samostojen in se sam zrihta, edino na popoldansko dejavnost ga peljem, ker smo na vasi.
najstarejši že sam služi svoj denar.

Fino mi je in imam filing, da res lepo živimo. Nimamo vsega, imamo pa dovolj. Z otroki imam res lep odnos, trinajstletnik je res vesel, da sem doma, ko pride. Največkrat ga čakam s kosilom, se potem dolgo časa pogovarjava o različnih zadevah, največ o njegovem hobiju in njegovih sanjah za prihodnost. Vidim ga da je srečen, umirjen, vesel, me sploh ne skrbi, da se v življenju ne bi znašel in ko o tem razmišljam, sem vesela, da smo se odločili tako.

Ampak pri tebi vidim drug problem, mož ni enakega mnenja in to ni ok, verjemi.

Ko mož gre , ve pa ostanete same, brez dohodka in brez službe. Dobro to! A, da vaš ne boš nikamor? Z zanemarjeno ženo, ki ne rabi fensi šmensi cunj, pa čepi doma in nadleguje otroke in moža, je verjetnost njegovega odhoda več kot 75 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Babe, kar doma ostanite, potem boste na Karitas in RK kot samohranilke hodile. Ker kao on ne da nič, ve pa nič nimate. Ne službe ne denarja!

Takoj, če bi lahko! Izraz na otrokovem obrazu, ko je prišel iz šole domov in sem bila občasno pred njim doma, je neprecenljiv! Uživala skupaj v kuhanju, obedovala skupaj, na popoldanske aktivnosti brez živčnosti (ali bo časovno zneslo)….najboljši dnevi!

Jaz sem tud doma. V bistvu jaz nikoli nisem hodila v službo. Vseeno je doma tudi kar nekaj dela. Zjutri vstanem zgodaj, skuham kofe in naredim zajtrk da skupaj pojeva preden gre na delo. Vmes mulca s postelje vržem. Nobeden noče zajtrkovat. Pol se pa vsi spokajo od doma. Blažen mir. Jaz pa Mal porihtam po bajti, skuham, visim vmes na monu in kot bi mignil so že doma. Pol jih Mal oblajam da se ve kdo je šef pri bajti in karnaenkrat je že vecer. Ko vsi pospijo je spet blažen mir. Not so bad

Kot razumem, imate samo enega otroka. Otrok hodi v šolo,v nekaj letih bo popolnoma samostojen in z njim ne bo več dela. Finančno situacijo imate OK, glede na to, da praviš, da je 6 let star avto za vas star. Jaz vozim avto, ki je star čez dvajset let in me pelje, kamor želim.
Če ti tako paše, lahko komod pustiš službo in ostaneš doma, samo kaj pa boš doma delala cele dneve? Če imaš samo enega otroka in nimate zraven kakšne zemlje, vrta ipd. in je mož cele dneve odsoten, otrok v šoli, zna biti, da boš strašansko osamljena.
Sicer pa: odločiti se moraš sama, oziroma v soglasju z možem. Samo pazi, da ti potem ne bo žal.

Jaz doma nebi ostala bi pa morda prej izkoristila kakšen 6 ali pa 4 urni delavnik. Tako da bi lahko šla od doma kasneje in prihajala prej domov. Ne vem jaz bi za to morala menjati službo, imava pa tudi kredit in bi se nam potem finančno slabše izšlo.
Samo doma pa nebi bila, ne vem rabim to da grem med ljudi.

… bi ostala doma, če bi mož zaslužil za oba. Dokler so še krediti pri hiši, moram to odmisliti, ker vozimo v redu, vendar iz rok v usta. Bi bilo pa neprecenljivo za otroke. Zares. Če si katera upa, naj to stori. Življenje je tako kratko. Tudi otroci so z nami za kratek čas.

Nikakor. Bolj kot gledam in poslušam ženske, ki so doma, bolj sem prepričana, da je to slaba odločitev.

Če se mož ne strinja, se pač ne strinja in ne izsiljuj! Pravzaprav si lena in se ti ne da delati, a ni tako?

Jaz moji hčerki nikoli ne bi predlagala česa takega oziroma bi ji svetovala. Pa naj bo njen mož doma in skrbi za gospodinjstvo… ne, a ne? Ne zato, ker on zasluži, ampak zato ker to delo pač ni cenjeno v naši družbi. A če delate kot zdravnice, se otroci ne pohvalijo v šoli? A ne gledajo otroci drugače na otroka z mislijo, ja, njegova mama je pa zdravnica. Ali direktorica. Ali profesorica na univerzi. Vaše snahe vas bodo sovražile, ker bodo vaši sinovi od njih pričakovali, da so doma. Hčere se bodo težko navadile, če jim njihov mož ne bo mogel nuditi, da ostanejo doma in ko bo kriza v službi, bo doma kreganje in zamere. Okolica te ne ceni, če pač ves dopoldan visiš na Monu, celo zimo… seveda je fajn, če ni stresa, ampak stres je za marsikaj dober, nas poganja naprej. In ja, kot so že napisali drugi, pojdite na tiste strani Mona, kjer pišejo o zakonskih krizah. A se vam to ne more zgoditi? Da se v službi moža pojavi ena nova ali pa ena na novo ločena? In ve prosite doma, če vam da za nove štunfe, ker so se vam stare raztrgale? Meni to ni enakopravnost v zvezi. Verjamem pa, da če je mož bolj ljubosumne sorte, da je vesel, če je žena doma, pa čeprav gre marsikatera po tem, ko odpelje otroke v šolo, k ljubčku domov, ki ima popoldanski šiht. Eh. Da ne omenjam, kdo pa bo vzel v službo žensko pri 40+, ki zadnjih 15 let ali več ni delala? Saj bo ja čez tri dni ostala doma, ker ne bo imela svoje urice za kavo. Da ne govorimo o napredku v znanju, ki se dogaja dandanes, pa vzemite kateri koli poklic, tudi cvetličarstvo.

O madona a to sebe in svoje misli opisuješ, ko razmišljaš o ženski, ki je doma?
Ker tečno žensko, ki je vsa izmozgana in pregorela pa mož doma zelo rad gleda in si nove ne drzne omislit?
Kakšno pisanje je res to?

In ne gre samo za finance danes. Kaj pa penzija? Ko bo mož dobil pol manj penzije kot danes dohodka, bosta še imela dovolj za lagodno življenje? Pa če bo potrebna kakšna operacija, ki jo je treba doplačati ali celo samoplačniško kriti? Ali pa boste takrat šli na TV jamrat? Pa morda vnukom kaj kupiti ali jih peljati na morje? Za moje pojme so mame, ki so doma, malo ležijo, malo Lady berejo, skuhajo kosilce in pričakajo otroke, na ravni večjih otrok. A lahko gredo v kako bolj izobraženo družbo in se pogovarja? O čem pa? A pelje otoke na potovanje v Pariz? Veste koliko razsežnosti ima življenje? Ne samo hrana iz meseca v mesec… če se jaz zadržim v službi, pokličem moža in pripelje otroka v restavracijo v mestu, pa smo vsi zelo veseli, ko si nekaj dobrega naročimo. Pa se ne dogaja kar naprej, da ne bo očitkov. To, da vse več žensk ostaja doma, je zaostanek v razvoju, ki so si ga izborile ženske s tem, da so dosegle, da se jim je dovolilo izobraziti… nekoč ženske niso smele v šole, ker rso jih imeli za nesposobne in pač neprimerne za šolanje, danes se lahko šolate do doktorata, tudi v tehniki in naravoslovju, pa boste raje kar doma kaj polikale, ne? Buh.

O madona a to sebe in svoje misli opisuješ, ko razmišljaš o ženski, ki je doma?
Ker tečno žensko, ki je vsa izmozgana in pregorela pa mož doma zelo rad gleda in si nove ne drzne omislit?
Kakšno pisanje je res to?
[/quote]

Ja lušn.
Ker tečnega moža, pregorelega od preživljanja družine, pa vsaka rada gleda?
Aja, ups, ona si pa ne more novega omisliti, ker nima svojega denarja.
Še sreča, ne?

Daj, daj, izmozgano? Če imaš rad svoje delo, pa če ti prinese še lep dohodek, če te v službi cenijo, zakaj bi bil pa doma nezadovoljen? In bi te mož težko gledal? Moj je ponosen name, družimo se z drugimi družinami izobraženih… spolno življenje imava super… Imam pa sestro, ki je doma, se je izkazalo, da ima ljubimca, nisem se pa imela kaj pogovarjati z njo, o čem le, saj je le top shop gledala cele dneve, nobene vsebine v njeni glavi. Pa sosedo, ki ima prav tako ljubimca, mož pa dela v gradbeništvu za malo plačo in ne ve, kam naj gre, če bi šel narazen z njo. Otroke pelje v šolo in sedi par ur v kafiču, popoldne pa spet. Reče, da se ni poročila zato, da bo delala. Meni je to razvojni zaostanek in sramota za žensko. Če sva partnerja z možem, oba delava, smo preskrbljeni, še za otroka bo poskrbljeno, da jima ne bo TREBA delati, ampak bosta, ker ju bova naučila, da je v delu in izobraževanju smisel. Pač v mojih krogih prijateljic in kolegic to, da si doma, ni opcija. Zaradi sebe, kakšen položaj imaš v družbi in v družini. Pa sem iz delavske družine, brezposelnost, alkohol itd., tako da ne misliti, da sem snob, samo sedaj tako lepo živim, sem zadovoljna s službo, financami, družino…, da težko gledam te okrog po vasi, ki so doma in računajo, kako bi več socialne dobile, subvencijo pri kosilu, ki jo plačamo tisti, ki delamo. A veste od kod so davki, drage gospe? Kdo plača šolo za vaše otroke? Ve ne, ker ste doma in ne plačujete davkov, ker ste infantilne.

Luksuz ostati doma imajo samo ženske, kjer denar ni problem. Ena plača ni hec, pa naj se še s to kaj zgodi. Če je denar, se lahko tudi čas doma koristno porabi, lahko se kam gre, da si popestriš življenje. Kaj boš pa brez denarja? Doma v TV buljila in na MON-u visela? Ga ni denarja.
Bi pa vsekakor iskala službo bližje domu. Ali celo na domu, kot jo imam jaz.

Aja, pa “meni je ratalo”, ko vprašaš, če sebe opisujem – a nisi razbrala, da jaz nisem ženska, ki je ostala (prostovoljno) doma? Sem se izobrazila, imam doktorat znanosti, izkušnje iz tujine, sem mednarodno priznana na svojem področju … pa čeprav je moj ata alkoholik mislil pred leti, da bi bilo najboljše, da sem šivilja. Če ti ne plačuješ davkov za naše šolstvo, zdravstvo, ceste itd., imaš vzdevek “meni je ratalo” malo narobe. Tebi je ratalo zato, ker drugi del družbe dela, da lahko ti vlečeš subvencije za kosilo, a veš. 😉

In ja, kot je druga napisala, najbrž poznam ta dva primera mamic doma, ki imata obe dve ljubimce, ravno zato, ker moža do teme delata vsak dan, da lahko njuno poležavanje pred TV financirata.

Pa ni to noben luksuz, človek nazaduje mentalno, intelektualno… to je tako, kot ljudje, ki naredijo OŠ, znajo pisati in brati, ampak če tega stalno ne počnejo, jim znanje pade na raven 2. razreda OŠ, ne 9. In marsikje je mogoče, ker sociala krije tisti drugi del. Ja, ena plača, ampak ob tem višji otroški dodatki, štipendije, subvencije… Jaz bi takim, ki so prostovoljno doma, ukinila te dodatke. Če ni prijavljen na zavodu, ne more dobiti sociale, ker socialo plačujemo tisti, ki delamo. Nobena država, to je samo abstrakcija.

Takšno razmišljanje je egoistično. Povej, bi bila za to, da bi s to idejo prišel tvoj mož, ki ima po tvoje bolj nemogoč urnik in bi zato bil bolj upravičen do počitka?
Sicer pa je pred časom en moški tukaj jamral da je čisto izmozgan. Desiderius, če se ne motim. On živi tako ” idilično” družinsko življenje z enim providerjem. Pa je to očitno izredno naporno. Kaj misliš, kako se počuti tvoj mož ob takšni ideji? Najbrž fenomenalno? Dvomim. Jaz bi najprej pomislila na lenobo in neodgovornost.

Jaz sem tako ostala doma malce več kot 4 leta. Zdaj sta otroka v šestem in petem razredu in sem spet začela delati.
Sem pa vmes še vedno malo sledila novostim na svojem področju. Tako, ker mi je moje delo v veselje.

in ti misliš da si na višji razvojni stopnji :)? Jaz sem napisala samo obratno situacijo (posploševanje) od tiste, ki jo opisuješ ti in si vsa naspidirana v luft skočila 🙂

Ne dvomim da obstajajo tudi taki, ki jih opisuješ in prva v vrsti sem, ki zagovarja ukinitev vseh soc. transferjev in podobnih podpor, ampak tako posploševanje kot se ga greš ti, pa ne vem če je zmožen skup spravit nekdo, ki je kolikor toliko izobražen in razgledan.

Jaz bi ostala doma do 3.leta. Potem pa 4 ali 6 urni delovnik do 8.leta, če bi imela takrat možnost, pa je ni bilo. Še zdaj mi je hudo, ko se spomnim, da sva z možem majhnega škrateka leto in pol starega ob 04:30 budila, ga pozimi zavitega, da so samo očke gledale ven nosila par sto metrov do avta, ko ni bilo spluženo.