Čaka nas prvi razred, pa si sploh ne predstavljam, kako bo to šlo?!
Naš bi se kar skoz igral in tudi ko gledam od sestre, ki zdaj gre tudi v prvi razred, vidim isto.
A se vam ne zdi, da so za šolo pri 6ih letih premajhni?

Čeprav so ob uvedbi devetletke razglašali, da je prvi razred v bistvu mala šola, temu ni tako. Drugo okolje in večja pričakovanja že od tako majhnih pomenijo enostavno “ukradeno” leto otroštva. Obenem se je na račun zaposlenih v šolah zmanjšalo število zaposlenih v vrtcu.

A pri nas velja, da je treba leta, da se prizna in morebiti popravi napake preteklosti. Nivojski pouk se je uvajal v istih časih, a je že preteklost…

Tudi pri nas sem slišala, da je tako. Naloge so redna praksa, tudi sedijo in delajo kot da je prava šola.
Le zakaj je treba začeti tako zgodaj tako resno? Očitno je to na več šolah tako.

Mi je žal, da nismo prosili za odlog za eno leto.

Čeprav so ob uvedbi devetletke razglašali, da je prvi razred v bistvu mala šola, temu ni tako. Drugo okolje in večja pričakovanja že od tako majhnih pomenijo enostavno “ukradeno” leto otroštva. Obenem se je na račun zaposlenih v šolah zmanjšalo število zaposlenih v vrtcu.

A pri nas velja, da je treba leta, da se prizna in morebiti popravi napake preteklosti. Nivojski pouk se je uvajal v istih časih, a je že preteklost…
[/quote]

Se strinjam. Le zakaj bi šli s šestim letom v šolo?

Kaj je bilo treba tega ?
Imeli smo krasno Malo šolo v sklopu vrtcev.
Otroci so tam izpopolnjevali svojo finomotoriko. Risali razno razne črte vzorce ni da ni. Z vstopom v prvi razred so bili pripravljeni in sedet sledit navodilom.vecina.
Čez dva, tri mesece so pa že veselo pisali vsi .
Sploh se pa fantkom pozna. So čustveno manj zreli kakor deklice iste starosti.So pa izjeme seveda.
Če imaste možnost naj ostane še leto brezskrbno.

Moji otroci so hodili v malo šolo, vnuki s 6 leti v šolo. Razlika je velika.
Mala šola je otroke res nekako prijetno pripravila za šolo. Tudi eno leto se pozna.

Jep, s povprečjem 116 cm so ti človečki kar majhni.
Še sreča, da tam do 18-tega kaj zrastejo.

Glede na forume lahko hitro sklepamo da: so danes otroci brez pleničk že pred enim letom, hodijo že pred prvim letom, govorijo takoj po upihnjeni prvi svečki, pišejo in berejo že kmalu po tretjem letu…

Ni hudič, da ne bodo zmogli s šestimi leti iti v šolo.

moj prvi otrok je šel v 1R leta 2004 in takrat je bil prvi razred res še bolj vrtec, čeprav devetletka ni več bila opcija, ampak edina izbira. Tudi razred je bil bolj igralnica, kot učilnica. Ob stenah so imeli še športne blazine za tiste otroke, ki so še rabili počitek, so lahko po kosilu zaspali.
moj drugi otrok je šel v 1R leta 2010 in prvi razred je še vedno bil bolj kot ne uvajanje, niso pisali, ne računali, vse je temeljilo bolj na motoriki in seznanjanju s šolo, šele v drugem razredu so začeli malo bolj resno: zvezki, pisanje, računanje, branje.

potem pa leta 2011 nov kurikulum in napad z vsemi sredstvi na otroke.
problem je v tem, ker so si otroci tako zelo različni, za nekatere je predolgočasno, za nekatere prezahtevno …. ampak naša šola itak temelji na uravnilovki, zlata sredina je najbolje sprejeta, imajo jih najraje. No, lahko k njim dodam še odličnjake kimavčke, ki naredijo vse in ne godrnjajo nič, to je zlasti zelo dobro vidno v višjih razredih OŠ.

avtorica, ne vem kako naj ti napišem kaj vzpodbudnega, ker moj gre zdej v 8R in več kot polovici sošolcev vrhunec popoldneva še vedno predstavljajo vodne pištolce, učenje – kaj je to? .. torej so otročji in jim je igra še vedno na prvem mestu 🙂

Zmorejo prav gotovo. Vprašanje pa je, ali so sposobni takšnega pritiska, dela in resnosti pri 6 letih. Tisti, ki so rojeni proti koncu leta, imajo ob vstopu v šolo 5 let. To je absolutno prezgodaj. Narave ne moreš prehiteti. Pri tej starosti je to zanje grozen napor, medtem ko smo mi delali z levo roko, brez doma dodatno odpret zvezke. Ne gre za to, ali so dovolj bistri ali ne, gre za to ali so sposobni biti toliko časa skoncentrirani in resno delati.

No, da stvari postavimo v perspektivo.

V tako opevanih “včasih” so se nekateri otroci tudi vpisali pri šestih letih, tisti, rojeni na začetku leta, tja do marca. Pa so šli direkt v ta pravo šolo, kjer je bil pouk čisto drugačen kot zdaj, v prvih mesecih si se naučil brati, pisati pisane črke, računati do 20. Spomnim se, da sem domačo nalogo pisala cele popoldneve, ker nam je vsak dan dala toliko matematičnih nalog, spis je moral biti dolg eno malo stran, takoj ko smo znali pisati pisane črke itd.

Zdaj, ko mali pametnjakoviči znajo tablice in telefone uporabljati bolje kot jaz, naj bi pa kar na lepem bili čisto premičkeni in bogi za tisti prvi razred, ko se ogromno igrajo in imajo za pet minut domačih nalog?

Edino starši s svojimi, tehtnimi pobudami bi lahko kaj spremenili. Z zavedanjem, da se bodo rezultati njihovih prizadevanj poznali šele v prihodnjih generacijah. Obenem je težava tudi v tem, da nekaterim od njih ta sistem čisto ustreza, saj menijo, da otroci dajo od sebe toliko, kolikor od njih pričakuješ (neglede na pritiske).

Sama sem imela srečo, da so otroci pomladanci. Kajti pri tej starosti se še kako pozna razlika, ali greš s 6,5 leti ali s 5,5 leti v šolo. Poznala se je že od nekdaj, le da se od sedanjih prvošolcev pričakuje neprimerno več. Če temu ne bi bilo tako, ne bi starši prvošolcev vse prevečkrat v popoldanskem času intenzivno delali z otroki, da “prinesejo notr” primanjkljaj v razliki do ostalih glede na zahteve.

Edino starši s svojimi, tehtnimi pobudami bi lahko kaj spremenili. Z zavedanjem, da se bodo rezultati njihovih prizadevanj poznali šele v prihodnjih generacijah. Obenem je težava tudi v tem, da nekaterim od njih ta sistem čisto ustreza, saj menijo, da otroci dajo od sebe toliko, kolikor od njih pričakuješ (neglede na pritiske).

Sama sem imela srečo, da so otroci pomladanci. Kajti pri tej starosti se še kako pozna razlika, ali greš s 6,5 leti ali s 5,5 leti v šolo. Poznala se je že od nekdaj, le da se od sedanjih prvošolcev pričakuje neprimerno več. Če temu ne bi bilo tako, ne bi starši prvošolcev vse prevečkrat v popoldanskem času intenzivno delali z otroki, da “prinesejo notr” primanjkljaj v razliki do ostalih glede na zahteve.
[/quote]

Moj otrok je decembrski, v šolo je šel s svojim letnikom in nikoli nisem sedela z njim zaradi šole. Niti v prvem razredu ne.
So pa bili otroci rojeni januarja in februarja, torej skoraj leto dni starejši, pa so imeli probleme. Vedno, tudi pozneje. Sin je imel leto dni starejšega sošolca, pač kaprica staršev, da je “bogi premičken”, ampak to ni čisto nič pomagalo. Mogoče bi moral v šolo pri desetih letih?

Pri tej starosti govorit o razlikah v zrelosti zaradi par mesecev starostne razlike je pesek v oči. In če razmišljate na ta način, so seveda potem sami beboti v prvem razredu. Ne more tega, ne more onega, po eni strani ne sme splezat na drevo, po drugi strani ga pa pri treh letih vlačite na samostojnem kolesu po kolesarskih stezah, po vlečnicah in strmih smučiščih, po ne vem kakšnih tečajih in treningih … ampak da bi pa napisal tistih par črk, ne, za to je pa čisto premičkeno.

otroci zmorejo, problem je, ker starši ne zmorejo.

je pa itak marsikaj v našem šolskem sistemu debilno…med drugim tudi to…

res je prezgodaj…nikakor ni primerljivo z malo šolo… otrok se mora znati izražati, risat, vlečti ravne, poševne, vijugaste črte, računati + in – , pa barvanje, rezanje, petje, sodelovanje, poslušanje, usmerjati pozornost..in ne pozabite, da je ocenjen… in vse ostalo, samostojno obleči,iti sam na vc, zavezati čevlje, skrbeti z svoje stvari v šoli,znajti se v gneči po hodnikih in stopnicah med maso učencev…
in domače naloge, utrjevanje branja, računanja, pesmice, prehitro za moje pojme, časa za igranje pa ni…

Boga mi, hecn je tole.
Možev nečak pri 14-tih mesecih uspe sam na tablici svojega očeta najti neko tumbasto igrico in se z njo lahko zamoti za 20 minut, 6-letnik pa naj ne bi bil sposoben 30-minutne koncentracije? Ker, verjemite, šolska ura za 6-letnike ne traja 45 minut.
Otroci so po eni strani vedno bolj razgledani, po drugi pa vedno večji nebogljenčki in jim težave dela vedno več popolnoma osnovih stvari, ki naj bi jih osvojili mimogrede (higiena, zavezovanje čevljev, preoblačenje, prehranjevanje).

Zanima me, kaj se pricakuje vec od danasnjih prvosolckov.

Moja generacija je sla v solo s 6 leti 4 mesece do 7 let in 4 mesece. Do konca prvega razreda smo brali, pisali tiskano in kurzivno pisavo, racunali do 20 in se ucili o naravi pri spoznavanju narave in druzbe. Zapiske smo delali tako, da smo prepisovali s table. Namesto delovnih zvezkov, kjer se prakticno samo vstavlja, smo morali sami tvoriti stavke in jih pisati in prepisovati cele racune. Verjetno iz tega ni tezko razbrati, da smo se hitro naucili pisati, brati in racunati, ker smo morali aktivno sodelovati. In za vse to smo dobivali prave ocene. Zato mi naj kdo razlozi, kaj je danes enako starim otrokom tako tezko. Ce jim tehnologija ni tezka, zakaj naj bi bil prvi razred naenkrat tako tezak?

Jaz sicer nimam otrok, poznam pa fantka, ki je šel v šolo s petimi leti. Nobenih težav, zelo užival v šoli, medtem ko so njegovi sošolci starejši od njega in jim je težko vse, kar je “treba” narediti, delali bi samo tisto, kar “želijo”. So tega navajeni od doma?

Edino starši s svojimi, tehtnimi pobudami bi lahko kaj spremenili. Z zavedanjem, da se bodo rezultati njihovih prizadevanj poznali šele v prihodnjih generacijah. Obenem je težava tudi v tem, da nekaterim od njih ta sistem čisto ustreza, saj menijo, da otroci dajo od sebe toliko, kolikor od njih pričakuješ (neglede na pritiske).

Sama sem imela srečo, da so otroci pomladanci. Kajti pri tej starosti se še kako pozna razlika, ali greš s 6,5 leti ali s 5,5 leti v šolo. Poznala se je že od nekdaj, le da se od sedanjih prvošolcev pričakuje neprimerno več. Če temu ne bi bilo tako, ne bi starši prvošolcev vse prevečkrat v popoldanskem času intenzivno delali z otroki, da “prinesejo notr” primanjkljaj v razliki do ostalih glede na zahteve.
[/quote]

Moj otrok je decembrski, v šolo je šel s svojim letnikom in nikoli nisem sedela z njim zaradi šole. Niti v prvem razredu ne.
So pa bili otroci rojeni januarja in februarja, torej skoraj leto dni starejši, pa so imeli probleme. Vedno, tudi pozneje. Sin je imel leto dni starejšega sošolca, pač kaprica staršev, da je “bogi premičken”, ampak to ni čisto nič pomagalo. Mogoče bi moral v šolo pri desetih letih?

Pri tej starosti govorit o razlikah v zrelosti zaradi par mesecev starostne razlike je pesek v oči. In če razmišljate na ta način, so seveda potem sami beboti v prvem razredu. Ne more tega, ne more onega, po eni strani ne sme splezat na drevo, po drugi strani ga pa pri treh letih vlačite na samostojnem kolesu po kolesarskih stezah, po vlečnicah in strmih smučiščih, po ne vem kakšnih tečajih in treningih … ampak da bi pa napisal tistih par črk, ne, za to je pa čisto premičkeno.
[/quote]

Ko mi gre nekdo naproti z beboti, kot si jih sforsirala v zadnjem odstavku, me vse mine. Bistvo ni le v tistih parih črkah, čeprav na njih temelji tvoja izkušnja.

Sčasoma se bo meja, skozi take razlage, pomikala toliko nižje, kolikor bo ustrezalo institucijam, ki organizirajo izobraževanje. Otroci preživijo. Še vedno so.

Nikoli je nisem učila brati, pisat ali računat. Sama od sebe je to osvojila z levo roko.

Kje je le tista mama, ki je imela štiri otroke, o katerih je pisala tu gor? Na svoji izkušnji je lepo razložila, kako en otrok ni enak drugemu. A vsi so tvoji.

Samo nekaj o moderni tehnologiji (tablice in telefoni). Misliti, da so otroci napredni, ker si znajo sami poiskat igrico in risanko, ter da zaradi tega bolje obvladajo tehnologijo kot generacija staršev, je zmotno, da ne rečem še kaj drugega. Ravno nasprotno je: uporabniška izkušnja teh naprav je zasnovana tako, da gre tudi intuitivno, tako rekoč brez kakšnega razmišljanja. Koncentracije za pol ure risank tudi ne moremo primerjati s koncentracijo pri pouku, ko je treba sledit. Pri televiziji se znatno zmanjša intenzivnost procesov v možganih, to, kar imenujete koncentracija, je otopelost.

Edino starši s svojimi, tehtnimi pobudami bi lahko kaj spremenili. Z zavedanjem, da se bodo rezultati njihovih prizadevanj poznali šele v prihodnjih generacijah. Obenem je težava tudi v tem, da nekaterim od njih ta sistem čisto ustreza, saj menijo, da otroci dajo od sebe toliko, kolikor od njih pričakuješ (neglede na pritiske).

Sama sem imela srečo, da so otroci pomladanci. Kajti pri tej starosti se še kako pozna razlika, ali greš s 6,5 leti ali s 5,5 leti v šolo. Poznala se je že od nekdaj, le da se od sedanjih prvošolcev pričakuje neprimerno več. Če temu ne bi bilo tako, ne bi starši prvošolcev vse prevečkrat v popoldanskem času intenzivno delali z otroki, da “prinesejo notr” primanjkljaj v razliki do ostalih glede na zahteve.
[/quote]

ja se strinjam, Edino starši s svojimi, tehtnimi pobudami bi lahko kaj spremenili. … in kdaj začneš s pobudo?

Moj prvi je šel v 1R 2012 koje bil star 6 let in 2 meseca. Razred je bil razred, takšen ta za 1. razred kot tisti potem za 9. Spredaj table in kateder potem pa klopi. Šolska ura je bil 45 min začetek in konec je označil šolski zvonec. Vsi so morali sedate na miru pisati črko ki so jo spoznavali po cello stran
Drugi je šel v 1R 2013 na drugem delu Slovenije. Razred je bil čisto drugačen, šolske klopi so bile posavljene tako v kvadrat, oziroma so jih tudi večkrat prestavili, pač glede ta no kaj so delali. Na stenah so bile slike in črke, ter števila, da so lažje spoznavali. Spredaj je bila sicer table. Zvonca niso imeli pouk je trajal pač odvisno od teme ki so jo delali. Malica je sicer bila ob pol desetih, potem pa so imeli še krajše pavze za sadje, ko jim je padla koncentracija.
Vmes so imeli vsak dan tudi dva krajša odmora za igor.
Pri prvem je bila domača naloga vsak dan, pri drugem smo imeli domačo nalogo le sem ter tja kakošno pa še to bolj v stilu prinesi to in to, pojdi v naravo in opozuj to in to , preberite doma kakšno kratko zgodbo.
Pri obeh naj bi bil isti sistem ista priporočila istega ministrstva pa takšna razlika. Kot je bilo nam razloženo je da imajo sole predpisano kaj morajo spoznati do konca 1. triade, kako pa potem to razdelijo med leti pa je stvar sole. In moram reč da 1. ni nič bolj obvladal stvari kot pa drugi čeprav je delal veliko bolj. Bi pa 2. ker je bistveno bolj aktiven otrok težje prenašal sistem ki ga je imel 1. in bi s tega težje delal naprej saj bi se mu šola zamerila že 1. leto.

Za našo punčko je bilo super, si je nisem več predstavljala v vrtcu, bila je pripravljena na šolo. Ta malega si pa v šoli nisem predstavljala, kako bo in je bilo tako tako. Po eni strani se je ful naučil; če bi bil v šoli, se ne bi. Po drugi strani pa je še zmeraj zelo počasen, vsi ti zvezki, ločiti enega od drugega, urnik, premikanje iz učilnice v učilnico, telovadba, zdrav življenjski slog… izgubljen. Ampak nisem bila za to, da gre kasneje v šolo, ker se na drugih področjih pozna… soseda sta oba šla leto kasneje in se sploh pri punčki zelo pozna, da je starejša, višja, zize v tretjem razredu… ko bo 7. razred, pa bo že hotela v disko…